Legalizacija konoplje in učinek domin
Eno osrednjih načel prepovedovalne politike do konoplje je prepričanje, da bi njena legalizacija povzročila nenadzorovano povečanje rabe, pa tudi strah, da bi to pomenilo več omamljenih voznikov na cestah in delavcev v službah, več duševnih bolnikov in odvisnikov med mladimi, več kaznivih dejanj, poškodb in celo smrti. Vendar kaže, da je resnica ravno nasprotna. To je nedavno razkrila direktorica ameriškega Nacionalnega inštituta za zlorabo drog (Nida) Nora Volkow, ki je sicer izrazila nekaj pomislekov glede morebitnih zdravstvenih tveganj uživanja konoplje na splošno, vendar je jasno povedala, da dokazi ne podpirajo običajnega prohibicionističnega argumenta, da legalizacija konoplje vodi k njenemu povečanemu uživanju med mladoletnimi.
Gibanje za legalizacijo konoplje je bilo nekoč osredotočeno na vojno proti drogam, ki je bila vojna proti njenim uporabnikom, s katastrofalnimi posledicami na javno zdravje (zapiranje, aids, smrti) in človekove pravice. V osemdesetih letih se je razprava preusmerila na zdravstvene koristi mnogih drog, posebej konoplje. Prva velika zmaga za konopljo je bila kalifornijska »pobuda 215«. Zagovorniki medicinske konoplje v tej državi so leta 1996 na referendumu za zakon o sočutni uporabi – ki je bil odobren s 56 odstotki glasov, legalizirali uporabo, posedovanje in gojenje konoplje na zdravniško priporočilo za lajšanje simptomov raka, anoreksije, aidsa, kronične bolečine, spastičnosti, glavkoma, artritisa, migrene ali »katere koli druge bolezni, pri kateri konoplja prinaša olajšanje«. Zagovorniki so zavrnili trditev opozicije, da je »medicinska konoplja« le trojanski konj za popolno legalizacijo. Dennis Peron, eden glavnih organizatorjev pobude, pa je napovedal, da je »vsa uporaba marihuane medicinska«. Gibanje za »medicinsko konopljo« se je nato razširilo po vsem svetu. Šest let kasneje sta Kolorado in Washington postala prvi državi, ki sta v ZDA, kljub nasprotovanju zvezne vlade, legalizirali konopljo za odrasle. Ponovno so sledile mnoge ameriške države. Zunaj ZDA je Urugvaj leta 2013 postal prva država na svetu, ki je konopljo popolnoma legalizirala. Za njim so leta 2018 to storile še Kanada in nekatere druge države.
Od črnih do legalnih trgov
Države s celovito zakonsko ureditvijo konoplje, kot je Kanada, varčujejo denar, ščitijo mlade in druge ranljive skupine ter odraslim omogočajo odgovorno uporabo konoplje v strogo urejenem sistemu. Uspehi spremembe sistema nadzora so prispevali k zgodovinsko visokim stopnjam javne podpore legalizaciji konoplje po svetu, ki je ponekod 60 odstotkov in več. Poudarjajo se tudi pozitivni vplivi na socialno pravičnost. Večinoma je v državah, ki so jo legalizirale, strmo padlo število kaznivih dejanj in zaprtih, kar se je znatno odrazilo v finančnih prihrankih države. Mladim, mlajšim od 18 let, ki so obtoženi kršitev v zvezi s konopljo, ne grozijo več denarna kazen, vseživljenjska zaznamovanost ali celo zapor. Namesto tega se morajo udeležiti izobraževalnega ozaveščanja o drogah, svetovanja ali družbenokoristnega dela. Na splošno je spremljanje učinkov legalizacije pokazalo, da se strahovi pred alarmantnim povečanjem uporabe konoplje niso uresničili. Povečan dostop do legalne konoplje je celo zmanjšal škodo, povezano z rabo alkohola, prepovedanih drog in nekaterih legalnih zdravil, vključno s smrtnimi primeri zaradi prevelikih odmerkov in odvisnostmi. Prihodki od prodaje konoplje in pobrani davki so povsod presegli začetne ocene. Državna regulacija je omogočila dodeljevanje dohodkov od prodane konoplje za družbeno dobro. Z denarjem se financirajo gradnje šol, izobraževanje ter preprečevanje ustrahovanja in nezdravih vzorcev vedenja med mladimi. Legalna industrija konoplje v svetu zaposluje več sto tisoč delavcev. To število bo le še naraščalo, ko bo vse več držav legaliziralo konopljo in svoje neregulirane črne trge nadomestilo z legalnimi.
Kljub uspehom legalizacije pa strog sistem mednarodnega nadzora ZN nad drogami še vedno podpirajo v Rusiji, Singapurju ter več arabskih in azijskih državah. Ena najboljših svetovnih košarkaric, Američanka Brittney Griner, je to okusila na lastni koži, ko so jo februarja pridržali na mednarodnem letališču v Moskvi, potem ko so cariniki v njeni prtljagi našli manj kot en gram »hašiševega olja«. Obtožena je bila tihotapljenja mamil v velikem obsegu, grozi ji deset let zapora. Grinerjeva je »hašiševo olje« uporabljala za lajšanje bolečin po športnih poškodbah in hitrejšo rehabilitacijo.
Ne glede na mednarodne pogodbe vse več držav daje prednost človekovim pravicam ter prepoved konoplje vidi kot neučinkovito in potratno politiko, ki je naredila več škode kot koristi. Zato tudi vse več držav v EU izvaja reforme nadzora nad drogami. Nekatere so se pod vplivom poročil o pozitivnih javnozdravstvenih in gospodarskih učinkih legalizacije začele navduševati tudi nad polnjenjem državnih blagajn z davčnimi prihodki od prodane konoplje.
Nizozemska že dolgo dovoljuje medicinsko rabo in polnoletnim državljanom, da hranijo in gojijo nekaj konoplje; dovoljena je prodaja v legendarnih »coffe shopih«, če je seveda ne prodajajo mladoletnikom. Tudi Španija dovoljuje nekakšne socialne klube, kjer se ljudje družijo in lahko uživajo konopljo, čeprav je uradna prodaja nezakonita. Prav tako nemška vlada spreminja zakonodajo o drogah in napoveduje legalizacijo uporabe konoplje v rekreacijske namene, za odrasle. Trenutno približno štiri milijone odraslih v Nemčiji uporablja konopljo. Država naj bi samo z dodatnimi davki na prodano konopljo in prihranki od stroškov prohibicije pridobila približno 4,7 milijarde evrov na leto. Minister za zdravje Karl Lauterbach je obljubil, da bo osnutek zakona o konoplji pripravljen do konca leta. Nemško ministrstvo za zdravje zato pospešuje reformo zakonodaje o konoplji. Cilj legalizacije sta večja varnost potrošnikov in boljše javno zdravje. Poziv glavnega zdravstvenega uradnika je bil potreben zaradi stalnega prelaganja reforme področja drog. Tudi dolgotrajna pandemija in ruska invazija na Ukrajino nista več sprejemljiva izgovora. Dejstvo je, da zdravstvene učinkovitosti konoplje ni več mogoče zanikati. Drugi razlog je zaščita bolnikov, da ne bodo več kriminalizirani, če bodo stvari vzeli v svoje roke. Če bo bolnikom končno dovoljeno, da konopljo gojijo tudi sami, bo to dodaten pritisk na grozljivo počasen zdravstven sistem pri sprejemanju in urejanju »medicinske konoplje«.
Nujna je regionalna razprava
V začetku julija je bilo zgodovinsko srečanje najvišjih uradnikov iz Nemčije, Luksemburga, z Malte in iz Nizozemske, na katerem so razpravljali o načrtih in izzivih, povezanih z legalizacijo konoplje za rekreacijske namene, saj več držav po Evropi že izvaja reforme. Večstranska izmenjava mnenj je bila namenjena olajšanju nadaljnjih posvetovanj v zvezi s predpisi o konoplji za nemedicinsko in neznanstveno uporabo. Ministri so pripravili izjavo, v kateri piše, da »obstaja potreba po ponovni oceni naše (EU) politike o konoplji in upoštevanju nedavnega razvoja na tem področju, za nadaljnjo krepitev in razvoj zdravstvenih in socialnih odzivov, kot so preventivni programi, zdravljenje in intervencije za zmanjševanje škode, ter za iskanje novih pristopov onkraj politike drog, ki temeljijo na prepovedi«. Status quo ni več vzdržna možnost. Regionalna razprava je potrebna, ker nezakoniti trgi ogrožajo javno zdravje ter zaradi izzivov kazenskega pregona pri razlikovanju med različnimi oblikami izdelkov iz konoplje. Nova politika naj da prednost preprečevanju in zmanjševanju tveganj, namesto represiji, kar predstavlja nove izzive na mednarodni in evropski ravni. Srečanje regionalnih sosedov bi se lahko izkazalo za ključnega pomena, tako kot sredstvo za usklajevanje prihodnjih evropskih predpisov o konoplji kakor tudi za obravnavanje kakršnega koli odpora Združenih narodov (ZN), ki državam članicam trenutno prepoveduje legalizacijo konoplje za odrasle.
Od štirih držav, ki so bile neposredno vključene v razpravo, je le Malta doslej že uzakonila »polno« legalizacijo konoplje; leta 2018 za medicinske namene in leta 2021 za rekreacijske namene, za odrasle. V skladu z zakonodajo lahko odrasli, stari 18 let ali več, posedujejo do sedem gramov konoplje in gojijo štiri rastline za osebno uporabo. Doma lahko shranijo do 50 gramov domače konoplje. Malteški zakon trenutno ne predvideva komercialnega trga konoplje; namesto tega bodo neprofitne zadruge lahko gojile konopljo in jo delile članom. Konec lanskega leta sta luksemburški ministrstvi za pravosodje in domovinsko varnost izdali predlog za legalizacijo konoplje, ki bi dovolil posedovanje in omejeno gojenje psihoaktivne konoplje za osebno uporabo odraslim, starim 18 let in več. O njem je treba še glasovati v parlamentu, vendar se pričakuje, da bo sprejet.
Evropske države pozorno spremljajo, kaj trenutno počnejo Nemčija in njene sosede. Države bodo z legalizacijo konoplje za odrasle namreč kršile enotno konvencijo ZN iz leta 1961 o prepovedanih drogah. Lahko bi posnemale zgled Kanade in Urugvaja in poskušale ignorirati konvencijo ali najti način, kako jo zaobiti. Bolj verjetno je, da bo legalizacija konoplje v evropskih državah sprožila gibanje za popolno spremembo mednarodnih sporazumov na področju drog.
Kako je v Sloveniji
Odločitev, da bodo Nemčija in nekatere druge evropske države legalizirale konopljo za odrasle, bo močno vplivala na Evropo in utrla pot drugim državam. Vendar pri nas nekaj uradnikov na ministrstvu za zdravje (MZ) še naprej ovira razvoj področja »medicinske konoplje«, ki ne bi smelo biti sporno; deloma zaradi ideoloških razlogov ter deloma zaradi operativnih in birokratskih. Strokovne razprave o vplivih prepovedi konoplje na javno zdravje ter njeni rabi v rekreacijske namene so pri nas sploh nezaželene. Sodimo med države, ki so ohranile nekatere elemente »vojne proti konoplji«. Zato je legalizacija »medicinske konoplje« pri nas le na papirju in nima statusa zdravila na recept. Bolniki so pri nabavi prepuščeni tveganjem črnega trga, kriminalizacije in stigmatizacije, saj konoplje zdravniki pri nas ne predpisujejo.
Zaradi neprestanega oviranja reform na področju konoplje ima država že zdaj znatne in nepotrebne stroške, ki so rezultat kvazilegalizacije in neustrezne regulacije »medicinske konoplje«, ki bo lahek plen komercialnih apetitov. Če bo MZ odlašalo, dokler konoplje ne bodo odobrile druge evropske države, bodo lahko tuji trgovski subjekti zelo pomembno vplivali na določitev nacionalne zakonodaje glede konoplje pri nas. To bi bila lahko velika težava, saj je komercialno zanimanje za konopljo lahko v diametralnem nasprotju z interesi stroke javnega zdravja, ki bi že zdaj morala zagovarjati politiko ničelne tolerance za mlade in ranljive skupine ter zmerno uporabo in zmanjševanje tveganja za odrasle. Vendar uradna interpretacija epidemioloških podatkov, ki je v domeni NIJZ in MZ, meni, da je »konoplja pri nas resna težava ter da ni govora o kakšnem sproščanju nadzora«. Obenem uradniki v zvezi s tem niso v celoti realizirali oktobra 2016 sprejetih sklepov odbora DZ za zdravstvo, da se konoplja premesti iz najnevarnejše skupine prepovedanih drog ter da se pripravijo ustrezne pravne podlage, ki bodo v Sloveniji omogočile zdravljenje s konopljo ter njeno pridelavo in predelavo v zdravstvene namene. Konoplja je uradno prepoznana kot rastlina, ki se lahko uporablja v medicini, a je še vedno razvrščena v skupino, v kateri so rastline in snovi, ki so zelo nevarne zaradi hudih posledic na zdravju. Zato bolniki od pomanjkljivih popravkov zakonodaje o drogah nimajo nobenih koristi.
Poteze največjega evropskega gospodarstva glede celostne legalizacije konoplje bodo gotovo navdihnile preostalo Evropo. Področje konoplje bi morala tudi pri nas urejati posebna zakonodaja, in to celovito. Tudi če se omejimo le na »medicinsko konopljo«, gre za zelo široko in kompleksno področje, ki ne obsega le pridelave, proizvodnje, testiranja, označevanja, distribucije ter prodaje konoplje. Država mora v tem trenutku prioritetno urediti regulacijo dostopanja bolnikov do konoplje ter spodbuditi izobraževanje zdravstvenih delavcev in raziskovanje kakovosti, učinkovitosti in varnosti številnih izdelkov iz konoplje na trgu.
***
Prim. Dušan Nolimal, dr. med. zdravnik, raziskovalec, specialist javnega zdravja
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.
