Tradicionalni slovenski zajtrk so sodelujoči partnerji prvič organizirali pred desetimi leti, vse od takrat pa so projekt posvojili slovenski vrtci in osnovne šole ter različne druge ustanove po Sloveniji in tudi po svetu. Po navadi tradicionalni slovenski zajtrk poteka na dan slovenske hrane, ki je vsako leto tretji petek v novembru. A ga nazadnje novembra lani zaradi epidemije covida-19 in zaprtih šol in vrtcev prvič ni bilo mogoče izvesti.

Namen projekta Tradicionalni slovenski zajtrk je izobraževati, obveščati in ozaveščati otroke in širšo javnost o pomenu zajtrka kot pomembnega obroka v okviru naših prehranjevalnih navad. Minister Jože Podgoršek, ki se je tradicionalnega slovenskega zajtrka udeležil na Osnovni šoli Antona Ukmarja v Kopru, je ob tem dodal še, da je to tudi priložnost za sporočilo, da je nakup lokalnih živil izjemno pomemben za to, da ohranjamo slovensko podeželje in slovensko kmetijstvo. Državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Aleš Irgolič je z otroki zajtrkoval v Osnovni šoli Sveta Ana v Slovenskih goricah.

Vsak dan je nova priložnost za spremembo prehranskih navad

Poleg tega tradicionalni slovenski zajtrk daje priložnost, da se zavemo vprašanja zavržkov hrane oz. odpadne hrane. Tudi na tem področju lahko vsak izmed nas naredi korak v smeri zmanjševanja, poudarjajo na kmetijskem ministrstvu in dodajajo, da imamo vsak dan znova priložnost, da spremenimo svoje prehranske in nakupovalne navade.

Pobudnik projekta Tradicionalni slovenski zajtrk je Čebelarska zveza Slovenije, pri njem pa sodeluje več ministrstev in ustanov s področja kmetijstva, šolstva in gospodarstva. Otrokom so se v šolah in vrtcih pridružili tudi čebelarji, ki so ozaveščali o pomenu čebel in čebelarstva za pridelavo hrane ter o pomenu ohranjanja čistega okolja.