Svetina je v izjavi po današnjem srečanju z ministrico pojasnil, da so med epidemijo covida-19 ugotavljali, da ljudje nimajo dostopa do izbranega zdravnika. A tudi po epidemiji so vedno znova dobivali pobude v zvezi z očitki o slabi dostopnosti ambulant splošne in družinske medicine. Zato so se odločili za celovito analizo dostopnosti do zdravstvenih domov. Na njihov vprašalnik je odgovorilo 46 zdravstvenih domov, kar je skoraj 80 odstotkov vseh javnih zdravstvenih domov v državi.
Odgovori so pokazali velike razlike v načinu, kako lahko pacienti dostopajo do ambulant oz. na kakšen način lahko komunicirajo z njimi. Na tej podlagi pri Varuhu ugotavljajo, da je to, ali nekdo lahko dostopa do osnovnega zdravstva, povsem odvisno od tega, kje živi, kar je povsem nesprejemljivo, je poudaril Svetina.
"Nesprejemljivo je, da telefoni zvonijo v prazno, da se ne vrača klicev, da se ne odgovarja na elektronska sporočila, da nimamo neke integrirane zdravstvene obravnave, ampak se ljudi pošilja po različnih izvajalcih," je dejal varuh.
Po navedbah Svetine je bil zagotovo največji problem Zdravstveni dom Ljubljana, a po istem sistemu delujejo tudi nekateri drugi zdravstveni domovi. "Imamo zdravstveni dom, kjer v eni ambulanti vse deluje, v drugi pa nič," je dejal in dodal, da imajo ob vsem tem občutek, "da je fokus na pacienta oz. človeka izgubljen in da je šel v neke druge smeri".
Pri Varuhu poudarjajo, da morajo imeti vsi v državi enakovreden dostop do zdravstvenih storitev in biti deležni potrebnih zdravstvenih ukrepov takrat, ko jih potrebujejo. Od ministrstva pa pričakujejo, da bo pripravilo konkretno časovnico, kako se bo poenotil sistem in se bo vsakemu, ne glede kje živi, omogočil dostop.
Kot je poudarila ministrica, je dostopnost prva prioriteta tega mandata, pri čemer je nekatera vprašanja mogoče nasloviti nekoliko hitreje, nekatere rešitve pa so take, da zahtevajo dlje časa. Ne gre za to, da bi bila zdravstvena reforma "nek bum, ki bo prišel naenkrat in bo v enem trenutku rešeno", je pojasnila in dodala, da veliko odprtih zadev rešujejo sproti in jih naslavljajo z drobnimi spremembami v zakonodaji, s podzakonskimi akti.
Ob tem pri vprašanju dostopnosti po njenih besedah ne gre le za odzivnost izvajalcev in način komunikacije med pacienti in zdravniki, ampak tudi za problem neopredeljenih pacientov na primarni ravni in čakalne dobe. Kar zadeva ugotovitve Varuha, bo verjetno treba organizirati kakšen sestanek z direktorji zdravstvenih domov, da vidijo, kako so pristopili k reševanju problema in kako lahko ministrstvo na tem področju pomaga.
Glede čakalnih dob so se lotili priprave protokola za urejanje čakalnih seznamov, a rešitve še usklajujejo z vsemi deležniki v zdravstvenem sistemu, saj želijo do njih priti v konsezu. Kar pa zadeva neopredeljene paciente, so denimo ugotovili, da so razmere po občinah različne. Zato ugotavljajo, da splošen ukrep, sprejet na ravni države, morda ne bi bil najbolj ustrezen in je treba najti takšno rešitev, s katero bi problem dejansko lahko rešili.
Ob vprašanju pomanjkanja kadra v zdravstvu Prevolnik Rupel pravi, da je kadrov pač toliko, kolikor jih je, in da po drugi strani naraščajo tudi potrebe. A števila družinskih zdravnikov ni mogoče povečati naenkrat, zato iščejo druge načine, kako zagotoviti pacientom ustrezno oskrbo. Eden takih je po njenih besedah širitev tima na primarni ravni, kjer so time razširili z več diplomiranimi medicinskimi sestrami.
Varuh je sicer, kot je povedal, ministrici danes predstavil predvsem priporočila iz njegovega lanskega letnega poročila, ob dostopnosti do zdravstvenih storitev je izpostavil tudi vprašanja zakonske ureditve psihoterapije, zobozdravstva za osebe s posebnimi potrebami, nasilja na psihiatrični kliniki ter dolgotrajno bolnišnično zdravljenje.