Josip Rotar, kandidat Liste kolesarjev in pešcev za župana Maribora, se je za vodenje mestne občine potegoval že na prejšnjih volitvah. Osem let sedi v mariborskem mestnem svetu, sicer pa je inženir prometa in viden član Mariborske kolesarske mreže. Je tudi predsednik Liste kolesarjev in pešcev in aktivni posameznik v lokalni skupnosti.

Kako ocenjujete urejenost prometne infrastrukture v mestu (cest, pločnikov, kolesarskih poti)?

Prometna infrastruktura se postopoma izboljšuje, vendar še vedno prepočasi. Sploh kolesarji in pešci opažamo ogromno konfliktnih točk, ki bi se jih dalo z malo truda izboljšati in nadgraditi. Predvsem pri urejanju prometa pogrešamo več upravljanja z mobilnostnimi tokovi, saj je pri nas vedno največ govora o preplastitvah cest. Infrastruktura je zgolj en element pri razvoju prometnega sistema.

Se vam zdi, da je bilo to področje v zadnjih štirih letih zapostavljeno?

Ne bi rekel, da je bilo to področje zapostavljeno, je pa zagotovo pod nenehnim pritiskom javnosti, saj je prometna infrastruktura zelo jasen indikator razvitosti ali nerazvitosti nekega kraja. Predvsem nam manjka več širšega pogleda, saj se pri preurejanju cest pogosto dogaja, da nimamo domišljenih priključkov na obravnavano območje, da zmanjkajo tisti detajli, ki so prav za pešce in kolesarje najbolj pomembni. Na primer, uvozi in nakloni na kolesarsko stezo, višina robnikov, postavitev vertikalne signalizacije, talne oznake, programiranje semaforjev itd.

Kateri cestni odseki na območju Mestne občine Maribor so najbolj potrebni obnove?

Titova cesta, Cesta proleterskih brigad, Ljubljanska ulica, Dupleška cesta, Cesta XIV. divizije, Valvasorjeva ulica, Razvanjska cesta, Oreško nabrežje, Dvoetažni most, Stari most, cesta v Rošpoh, cesta na Gaj nad Mariborom in še bi lahko našteval.

Se vam zdi pomembno, da se center mesta in njegova periferija (mestne četrti in krajevne skupnosti) enakomerno razvijajo?

Da.

V katere predele mesta je potrebno takoj vložiti dodatna sredstva?

Veselim se pozitivnih premikov na Teznem. Ta mestna četrt bo z izgradnjo zdravstvenega doma in skupnostnega centra veliko pridobila. V zadnjem času se veliko govori o Melju. Če želimo, da bo prijaznejše, moramo to območje najprej povezati z mestom in hkrati z naravo, ki ga obdaja. To predvsem pomeni nove pešpoti, prehode, svetilke, drevorede, ki bodo ljudem omogočali prijetno gibanje in bivanje. Opozoril bi še, da ob načrtovani prenovi Dravskega nabrežja ne smemo pozabiti na višje leže ulice desnega brega reke Drave, predvsem na območje Ruške ulice, ki bi morala postati razgledna promenada tega mesta. Seveda bo vlaganje potrebno tudi drugod, kar bom zagotovil tudi v dogovarjanju z vodstvi mestnih četrti in krajevnih skupnosti.

Je dostop do zdravstvenih storitev zagotovljen vsem občanom v vseh predelih mestne občine?

Ni mogoče trditi, da zdravstvene storitve niso dostopne za vse, res pa je, da je med nami že kar nekaj občanov, ki nimajo osebnega zdravnika.

Je ambulant dovolj, kako je z njihovo urejenostjo? Kje primanjkuje ostalih storitev (zobozdravstvo, fizioterapija, lekarne, …)?

Ambulant vsekakor ni dovolj, pri čemer lokacije niso problem številka ena, pač pa nas najbolj pestita pomanjkanje kadra in dotrajanost prostorov. Nujno potrebujemo kader, torej zdravnike, medicinske sestre. Čakalne dobe za fizioterapijo so izrazito dolge. Zdravstvena postaja Magdalena se bo začela graditi, nujno je, da kmalu tudi Tezno, slediti mora Nova vas.

Kaj boste kot morebitni župan/županja najprej naredili na področju komunalne infrastrukture?

Odločneje bom pristopil k posodabljanju javne razsvetljave. S pospešeno zamenjavo starih svetil z novo LED tehnologijo lahko v času energetske krize uresničimo pomembne prihranke. Urgentna je tudi razbremenitev kanalizacijskega sistema. Potrebujemo celovit načrt za ločeno odvajanje meteorne in fekalne vode. Samo na ta način lahko na dolgi rok zmanjšamo stroške odvajanja in čiščenja odpadne vode, ki je za občane in gospodarstvo vse dražje. Kot prednostno bi izpostavil tudi sanacijo kanalizacijskih razbremenilnikov v Stražunskem gozdu. Nesprejemljivo se mi zdi, da je naš največji mestni gozd, ki je tudi priljubljena rekreacijska točka številnih občanov, že desetletja obremenjen s smradom in izlivi fekalij. Na načrtih se že nabira prah, noben dosedanji župan pa tega ni premaknil z mrtve točke!

Kje, če sploh, vidite največje težave pri vodooskrbi, kanalizaciji in ravnanju z odpadki?

Predvsem vidim priložnost, da upravljanje čistilne naprave v Dogošah po letu 2024 prevzame Javni holding Maribor. Takrat namreč poteče pogodba s podjetjem Aquasystems, ki z izvajanjem storitev čiščenja odpadne vode ustvarja približno 2 milijona evrov letnega dobička. Pričakujem, da bomo ta denar v prihodnje lahko namenili za prepotrebne investicije v komunalno infrastrukturo. Pri ravnanju z odpadki je potrebno doseči dogovor o njihovi nadaljnji obdelavi. Sem proti sežigalnici, ker je čist zrak prioriteta, vendar bo potrebno najti načine za zmanjševanje odpadkov.

Zeleni prehod: Kako si predstavljate energetsko oskrbo v Mestni občini Maribor do leta 2030?

Čeprav na samo energetsko krizo v luči makroekonomske situacije nimamo bistvenega vpliva, si predstavljam, da se lokalne skupnosti na tem področju lahko lotijo tistih ukrepov, kjer lahko nekaj naredijo sami in tako razvijejo svojo odpornost. Zagotovo obstajajo rezerve na zmanjšanju porabe, ustrezni izolaciji prostorov, skladiščenju presežkov energije in pa, če govorimo o mobilnosti, tudi pri spremembah navad.

Podpirate projekt večjih zadružnih sončnih elektrarn? Kaj boste storili na tem področju?

Fotovoltaika mi je bila vedno zanimiv koncept, ki pa ga poznam samo bežno. V kolikor se takšna iniciativa oglasi na občini, jo bom z veseljem poslušal in naštudiral vse detajle.

Ali podpirate zaprtje prometa osebnih vozil na Lentu?

Dolgoročno vidim Lent kot prostor, ki bo namenjen ljudem. Osebna vozila bodo še vedno lahko dostopala, vendar v omejenem obsegu. Volumen prometa skozi Lent se bo zmanjšal, prav tako bo na Lentu manjša ponudba parkirnih mest, saj bo prostor postal atraktiven za druge vsebine.

Katere večje razvojne projekte po vašem mnenju potrebuje Maribor?

  • Celovita prenova javnega potniškega prometa, vključno s prestopnimi točkami in reorganizacijo linij, ki bo prispevala k spremembam potovalnih navad,
  • Prenova sistema javne razsvetljave, ki bo zmanjšala porabo električne energije,
  • Nadaljnja podpora projektu participativnega proračuna, ki bo poskrbel za krepitev lokalne skupnosti v soseskah,
  • Dogovor o gradnji hitre železnice med Mariborom in Ljubljano, ki bo našo regijo prometno bolj povezal z ostalimi regijami in ponudil konkurenčno alternativo potovanju po avtocesti,
  • Nove energetsko varčne stanovanjske soseske, ki bodo v mesto privabile mlade generacije in bodo uporabnikom ponudile bolj prijazne modele financiranja in sodelovanja (stanovanjske zadruge),
  • Podpora prostorom co-workinga oz. skupnostnega dela, ki bi podjetnikom omogočila souporabo skupnih prostorov in nižanja obratovalnih stroškov,
  • Prenova tržnic, postavitev stojnic in kioskov za prodajo, ki bodo spodbudili lokalno ekonomijo na ulici.

Kako vidite vlogo mariborskega letališča pri razvoju?

Pri mariborskem letališču se je potrebno zavedati omejitev njegovega potenciala v širši regiji, ki je že zasičena s ponudbo letaliških storitev. Zato je potrebno razmišljati izven okvirjev klasičnega letališča za prevoz potnikov. Morda je prava smer v razvoju sodobnega učnega centra v kombinaciji z zaščito in reševanjem. Prav tako bi se letališče moralo logistično navezati na železniško omrežje in v kombinaciji z njim ponuditi neko specializirano dejavnost.

Na kak način boste kot morebitni župan/županja komunicirali z občankami in občani? Bodo vrata zanje vedno odprta?

Zavedam se, da vsem ne morem ustreči, lahko pa poskušam vsa mnenja upoštevati. Komuniciral bom zagotovo drugače od mojih predhodnikov, saj sem tudi po karakterju bolj dostopna in odprta oseba. Vseeno pa bo komunikacija navzven imela jasno strukturo, saj bo veliko željo ljudi po kontaktu potrebno usmerjati in organizirati. Pri pomembnih projektih bodo zagnane tudi posebne informacijske oz. projektne pisarne, kjer bodo občani lahko dobili vse informacije in podali tudi mnenja ter pripombe na sam projekt. S tem se želim tudi izogniti morebitnim konfliktom z občani.

Mora biti strpnost ena izmed pomembnih osebnostnih lastnosti župana?

Strpnost je osnova sobivanja v takšni skupnosti, kot je mesto. Če ima oseba na javni funkciji težave s kontroliranjem jeze, si mora čimprej poiskati ustrezno pomoč, da ga to ne ovira pri njegovem normalnem delovanju.