REKOLONIZACIJA

Pozor, vrane napadajo! To se zgodi, če se preveč približate mladičem (FOTO)

Maja in junija gnezdijo sive vrane, ki jih je veliko tudi v mestih.
Fotografija: Uspešno so se prilagodile življenju v večini slovenskih mest. FOTO: Jože Suhadolnik
Odpri galerijo
Uspešno so se prilagodile življenju v večini slovenskih mest. FOTO: Jože Suhadolnik

Meseca maj in junij sta čas za vzrejo in izletavanje mladičev sive vrane. V tem obdobju se tem pticam ne približujmo in jih ne vznemirjajmo po nepotrebnem, svetujejo strokovnjaki. Ob znakih agresivnega vedenja vran se je najbolje mirno oddaljiti od njih, po potrebi pa seveda zaščititi izpostavljene dele telesa, saj ni prijetno, če nas kavsne.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vsako leto zazna prijave tako imenovanih konfliktnih situacij, povezanih s sivimi vranami. Nanašajo se predvsem na škodo na človekovem premoženju, na povzročanje hrupa, izraženo skrb ljudi zaradi domnevnega ogrožanja drugih vrst ptic in tudi na fizične napade na ljudi. Do teh pride redko, praviloma le takrat, kadar se ljudje preveč približajo negodnim mladičem. Večinoma gre za simulirane napade z bližnjim preletavanjem, izjemoma lahko pride tudi do pravega napada. Običajno siva vrana opusti to vedenje, ko se človek dovolj oddalji od gnezda oziroma ptičjega mladiča.

Zelo zaščitniške so in tudi napadalne. FOTO: Oste Bakal
Zelo zaščitniške so in tudi napadalne. FOTO: Oste Bakal

Lov sivih vran je mogoč v okviru lovskoupravljavskih načrtov v predpisani lovni dobi. Čeprav siva vrana ne spada med najzanimivejše vrste za izvajanje lova, podatki iz Osrednjega lovskega informacijskega sistema kažejo, da odvzem vran že zadnjih osem let znaša med 10.000 in 11.000 osebki. Pri tem je treba poudariti, da zgolj z izvajanjem lova ni mogoče uravnavati številčnosti sivih vran glede na njihov reprodukcijski potencial. Še zlasti to velja v urbanih središčih, kjer je uporaba strelnega orožja prepovedana.

Rekolonizacija

V urbanem okolju so ob upoštevanju zakonitosti, družbene sprejemljivosti in tehnične izvedljivosti mogoči predvsem naslednji ukrepi za omejevanje številčnosti:

– omejevanje možnih virov hrane v naseljih in na deponijah odpadkov,

– preprečevanje gnezdenja na najbolj obljudenih točkah, zlasti v bližini vrtcev in osnovnih šol,

– obrezovanje in oblikovanje krošenj dreves,

– plašenje s sredstvi, ki ne povzročajo hrupa (silhuete ujed in sov).

Žal so pogosti tudi nesprejemljivi človekovi »povračilni ukrepi«, denimo v obešanju (mrtvih) vran na njivah.

Gnezdijo v krošnjah dreves, samica izleže od tri do šest modrikastih jajc z rjavimi pegami. Mladiči se izvalijo po 18 do 19 dneh, nato po enem mesecu izletijo. FOTO: Oste Bakal
Gnezdijo v krošnjah dreves, samica izleže od tri do šest modrikastih jajc z rjavimi pegami. Mladiči se izvalijo po 18 do 19 dneh, nato po enem mesecu izletijo. FOTO: Oste Bakal

Sive vrane so sicer že od nekdaj naseljevale evropska mesta. Občasno so jih zapustile v 18. stoletju, ko so jih obravnavali kot velike škodljivce, vrnile pa so se konec 19. stoletja in se številčno krepile v 20. stoletju. Rekolonizacija mest poteka še danes.

V Sloveniji se je njihovo intenzivno naseljevanje v mesta začelo v 80. letih prejšnjega stoletja in zdaj gnezdijo že v večini mest. Naraščanje njihovega števila samo po sebi ni problematično, saj ima ptica svojo vlogo v ekosistemu, tudi urbanem. 

Poginule vrane marsikje obešajo kot strašilo.
Poginule vrane marsikje obešajo kot strašilo.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije