Evropa in Afrika v ospredju po rasti vojaških izdatkov

Vojna v Ukrajini in geopolitične napetosti v različnih delih sveta so v lanskem letu povzdignili vojaške izdatke držav za 6,8 odstotka na skupno 2443 milijard ameriških dolarjev. Kot je v najnovejšem poročilu opozoril Stockholmski inštitut za mirovne raziskave (Sipri), gre za najvišjo raven od začetka natančnih meritev in za največji porast po letu 2009. Vojaški izdatki so se povečali tako rekoč v vseh delih sveta, najbolj izrazito pa v Evropi, Afriki in na Bližnjem vzhodu.

Koliko denarja države namenijo za obrambo, je precej odvisno od velikosti njihovih gospodarstev, zaradi česar ne preseneča podatek, da na vrhu seznama držav z najvišjimi vojaškimi izdatki najdemo Združene države Amerike in Kitajsko, ki sta v letu 2023 skupaj za obrambo namenili toliko sredstev kot ves preostali svet.

ZDA in Kitajski, ki sta svoje vojaške izdatke lani povečali za 2,3 in šest odstotkov, med prvo deseterico družbo delajo še Rusija, Indija, Savdska Arabija, Združeno kraljestvo, Nemčija, Ukrajina, Francija in Japonska. Vsaka od njih je lani tudi povečala breme, ki ga za njihov bruto domači proizvod predstavlja vlaganje v vojsko in oboroževanje. Delež BDP, ki ga predstavljajo vojaški izdatki, je pričakovano najbolj narasel v Ukrajini, in sicer za 11 odstotkov, medtem ko je drugod po Evropi v povprečju zrasel za 2,8 odstotka.

Rusija in Ukrajina sta za obrambo lani namenili 109 oziroma 65 milijard dolarjev. K ukrajinskim izdatkom je treba prišteti še 35 milijard dolarjev vojaške pomoči, ki jo je žrtev ruske agresije v drugem letu vojne prejela od svojih zahodnih zaveznic. V tem pogledu se je njena vojaška poraba močno približala uradni porabi Ruske federacije, je med drugim mogoče razbrati iz poročila, kot tudi opozorilo avtorjev, da so informacije o ruskih vojaških izdatkih vse bolj nepregledne, saj se denar v rusko vojsko med drugim pretaka iz zunajproračunskih virov, kot so podjetja, posamezniki in organizacije.

Spremenjeni varnostni obeti

Vojna v Ukrajini je imela neposreden vpliv na vojaške izdatke tudi v drugih delih stare celine. Skupno so evropske države za ta namen porabile 588 milijard dolarjev, kar je bilo 16 odstotkov več kot leto pred tem. V državah na vzhodu celine so vojaški izdatki v povprečju narasli za skoraj tretjino na najvišjo raven po letu 1990, medtem ko so bili v zahodni in srednji Evrope višji za deset odstotkov.

»Za evropske članice Nata sta zadnji dve leti vojne temeljito spremenili varnostne obete,« je izsledke poročila komentiral Lorenzo Scarazzato, raziskovalec pri Siprijevem programu za vojaške izdatke in proizvodnjo orožja. »Ta premik v dojemanju groženj se odraža v vse večjih deležih BDP, ki se usmerjajo v vojaške izdatke, pri čemer se Natov cilj dveh odstotkov BDP vedno bolj obravnava kot izhodišče, in ne kot prag, ki ga je treba doseči.«

Skupna vojaška poraba 31 članic Nata se je lani sicer povišala za 5,2 odstotka in dosegla 1341 milijard dolarjev, s čimer so skupni vojaški izdatki zavezništva predstavljali 55 odstotkov vseh svetovnih vojaških izdatkov.

Trend naraščanja vojaške porabe je izrazit tudi v drugih delih sveta, zlasti v Severni Afriki, kjer so lani, denimo, zaznali še večji porast kot v vzhodni Evropi. Statistike o naraščanju vojaških izdatkov tako v Evropi kot drugod po svetu po ocenah raziskovalcev Sipri odražajo vse bolj načete varnostne razmere, v katerih čedalje večje število držav pri spoprijemanju z grožnjami stavi na vojaško moč. Toda takšen pristop jih lahko, kot opozarjajo avtorji poročila, potisne v spiralo povečevanja izdatkov, v kateri bo vsaka akcija sprožila reakcijo.