Ministrstvi za okolje in gospodarstvo umikata sporni člen novele zakona o vodah

Ministrstvo za okolje in prostor ter ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo sta dosegla soglasje, da iz novele zakona o vodah, ki je v obravnavi v DZ, izvzameta člen, ki bi omogočil gradnjo objektov in naprav, ki uporabljajo nevarne snovi, na vodovarstvenem območju, so danes sporočili z ministrstva za okolje.

LJUBLJANA > S 4. členom novele zakona o vodah bi posegli v 69. člen obstoječega zakona. S spremembo bi bilo pod določenimi strogimi pogoji izjemoma možno graditi objekte in naprave na vodovarstvenem območju. Gre za objekte in naprave, ki so namenjeni proizvodnji, v katere so vključene nevarne snovi in za katere je v skladu s predpisi na področju varstva okolja treba pridobiti okoljevarstveno soglasje, ter objektov in naprav za odlaganje odpadkov, so spomnili na okoljskem ministrstvu.

Okoljsko ministrstvo: Dodatna tveganja za onesnaženje pitne vode so neprimerna

"Ministrstvo za okolje in prostor je v svojem poslanstvu zavezano k varovanju okolja in ščititi pitno vodo kot ustavno kategorijo, zato soglaša, da so lahko dodatna tveganja za njeno onesnaženje neprimerna. Glede na opozorila strokovnih organizacij in posameznikov soglašamo, da zmanjšamo in kar se da preprečimo dodatna tveganja za onesnaženje pitne vode, zato podpiramo črtanje 4. člena novele, ki bi to pogojno omogočila," so zapisali v sporočilu za javnost.

Vnašanje tako pomembnih sprememb brez javne obravnave je kritično ocenil tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina, problematiziral ga je tudi stalni posvetovalni odbor za podnebno politiko pri predsedniku republike Borutu Pahorju.

Gre za enega od dveh členov novele, na katere so v zadnjih dneh opozarjali okoljevarstveniki in številna strokovna društva, naj amandmaja ne sprejmejo, je poslance pozvala tudi zbornica komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).

Gospodarsko ministrstvo: S spremembo smo želeli odpraviti neskladnosti v zakonu o vodah

Na ministrstvu za gospodarstvo so v seriji zapisov na spletnem družbenem omrežju twitter pojasnili, da so želeli s spremembo odpraviti neskladnosti v zakonu o vodah. 69. člen zakona namreč prepoveduje gradnje na vodovarstvenem območju, 74. člen pa jih po njihovih navedbah omogoča pod določenimi pogoji. "Predlagana sprememba ne bi posegala v te pogoje ali dodatno obremenila okolja," so navedli.

74. člen zakona o vodah navaja, da se zaradi različne stopnje varovanja v vodovarstvenem območju lahko oblikujejo notranja območja z različnimi stopnjami varovanja. Pravilnik določa delitev na širše, ožje in najožje območje, pri čemer se denimo na širšem vodovarstvenem območju varovanje izvaja z blažjim vodovarstvenim režimom.

"Želimo si širše razprave o razmerju med 69. in 74. členom zakona o vodah - v dobro gospodarskih družb, ki so na podlagi tega nejasnega razmerja že gradile, in tistih, ki jih to še čaka. Pitna voda je ustavna kategorija, to je nedvomno in nobena predlagana sprememba je ni ogrožala," so zapisali na gospodarskem ministrstvu ob tem.

Ker pa ne želijo bremeniti osnovnega namena spreminjanja zakona o vodah, so se odločili, da umaknejo člen, ki razburja civilno družbo, in pristopijo k širši javni razpravi o načinih odprave neskladnosti zakona, so dodali.

Sporen tudi del novele, ki bi omogočal posege na vodnih in priobalnih zemljiščih

Za del javnosti je sporen tudi del novele, ki bi spremenil 37. člen zakona o vodah tako, da bi omogočil določene posege na vodnih in priobalnih zemljiščih. Po predlogu bi bilo mogoče na teh območjih med drugim graditi javno in komunalno infrastrukturo ter objekte v javni rabi. 2. člen novele, ki posega v ta člen zakona o vodah, v predlogu novele zaenkrat ostaja.

Novela je prvotno predvidevala zlasti uvedbo možnosti rabe denarja sklada za vode za redno vzdrževanje vodotokov. Z zagotavljanjem tega denarja se mudi, zato je bila v državni zbor poslana po skrajšanem postopku. Koalicija je kasneje oba omenjena člena v predlog novele vnesla z amandmaji, in sicer na pobudo gospodarskega ministrstva.

---