Na slovenskih rekah, jezerih in morju je kopanju namenjenih 48 kopalnih voda, od tega 21 na vodnih telesih morja in 27 na vodnih telesih celinskih voda, na katerih se že sicer običajno kopalci zbirajo v večjem številu in ustrezajo zakonsko določenim kriterijem za določitev naravnih kopalnih voda. Kot je zapisano na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso) na teh odsekih se v času kopalne sezone vsake 14 dni spremlja kakovost vode, in sicer na morju od začetka junija do sredine septembra, na celinskih vodah pa od sredine junija do konca avgusta.

Kopalne vode ureja zakonodaja

Področje kopalnih voda v Sloveniji urejajo Zakon o vodah, Uredba o upravljanju kakovosti kopalnih voda in Pravilnik o podrobnejših kriterijih za ugotavljanje kopalnih voda. Kopalne vode določi Vlada RS z uredbo na predlog Ministrstva za okolje in prostor.

“Ministrstvo, ki skladno z Zakonom o vodah opravlja upravne in z njimi povezane strokovne naloge ter organizacijske in razvojne naloge iz tega zakona, skupaj s pristojnimi službami oziroma organi v sestavi obravnava vsako pobudo za spremembo seznama kopalnih voda,” so pojasnili na Ministrstvu za okolje in prostor ter dodajajo: “Če se izkaže, da je sprememba upravičena, ministrstvo predlaga spremembo in dopolnitev uredbe skladno s pravili priprave podzakonskih aktov.”

Karta kopalnih voda v Sloveniji; Vir: Arso.

S katerimi kriteriji se določajo kopalne vode ?

Kriteriji za ugotavljanje kopalnih voda so določeni v uredbi in pravilniku. Območja, ki pridobijo status kopalne vode morajo kriterije določene v uredbi in pravilniku izpolnjevati. Za kopalno vodo se določi vodno telo površinske vode ali njegov del, kjer se kopa ali se pričakuje, da se bo kopalo, veliko število ljudi.

Za veliko število kopalcev se šteje, če se na vodnem telesu površinske vode ali njegovem delu vsaj trikrat v kopalni sezoni ob trenutnem pregledu v času opazovanja zadevnega območja oceni prisotnost vsaj 300 kopalcev, če:

  • kopanje ni v nasprotju z drugimi rabami vode na tem območju,
  • kopanje ne zmanjšuje, omejuje ali onemogoča izvajanja obstoječih vodnih pravic na tem območju,
  • na tem območju ni izpustov odpadnih voda,
  • na prispevnem območju tega območja niso prisotni takšni viri onesnaževanja ali takšna raba zemljišč, ki bi onemogočali, da se s tehnično izvedljivimi in sorazmernimi ukrepi doseže ustrezna kakovost vode,
  • kopanje nima negativnega vpliva na obratovanje objektov vodne infrastrukture,
  • obratovanje objektov vodne infrastrukture ne predstavlja tveganja za varnost in zdravje kopalcev,
  • je breg reke, obala jezera ali obala morja primerna za kopanje na odseku dolžine najmanj 100 m in
  • je za območja na rekah in jezerih skupna širina brega in priobalnega zemljišča, ki je na voljo kopalcem, najmanj 10 m.

Ne glede na določbe se za kopalno vodo ne sme določiti vodno telo površinske vode ali njegov del, ki sam ali pa njegovo priobalno zemljišče sega na ožje vodovarstveno območje po predpisih, ki urejajo določitev vodovarstvenih območij, varovano ali zavarovano območje po predpisih o ohranjanju narave, če kopanje in z njim povezane dejavnosti ali ureditve lahko ogrozijo tiste lastnosti tega območja, zaradi katerih je območje pridobilo status varovanega ali zavarovanega območja ali erozijsko območje ali plazljivo območje po predpisih o vodah.

Za kopalno vodo se ne sme določiti vodno telo površinske vode ali njegov del, ki sam ali pa njegovo priobalno zemljišče sega na območje, kjer naravne hidromorfološke značilnosti izkazujejo tveganje za varnost ali življenje kopalcev.

Ne glede na število kopalcev se za kopalno vodo določi tudi vodno telo površinske vode ali njegov del, kjer se izvaja dejavnost kopališča v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred utopitvami.

Za kopalno vodo se določi del vodnega telesa, ki sega do črte v oddaljenosti 150 m od obalne črte na morju in 100 m od obalne črte na stoječi celinski površinski vodi.

Pomembno je tudi, da je voda ustrezne kakovosti. Za ustrezno kakovost se šteje, če je za vodno telo ugotovljeno dobro kemijsko in dobro ekološko stanje po predpisih, ki urejajo kemijsko in ekološko stanje vodnih teles površinskih voda, vrednosti mikrobioloških parametrov pa ne presegajo mejnih vrednosti, ki veljajo za zadostno kakovost kopalne vode po predpisu, ki ureja upravljanje kakovosti kopalnih voda.

Zakaj Drava ni primerna za kopanje?

Prav z vprašanjem, ali je za kopanje primerna tudi reka Drava, so se nekateri avtorji ukvarjali že pred več kot desetimi leti. Med njimi je tudi Darja Repnik, ki je napisala diplomsko nalogo z naslovom  Opredelitev profila kopalnih voda na reki Dravi. V namen naloge do pravili analizo vode, ki so jo odvzeli na treh mestih. Za odvzemna mesta so tako določili Mariborski otok, Sidro in Lent. Ugotovili so, da kakovost vode glede na mikrobiološke razmere ni skladna s kriteriji za kopalne vode. Izjemo so predstavljali  samo nekateri vzorci, ki so bili odvzeti pri Mariborskem otoku in Sidru.

“V preteklosti reka Drava na območju občine Maribor zaradi svoje moči in hitrosti ni bila preveč primerna za kopanje. Številne brzice in vrtinci so ljudi odvračali od kopanja v tej reki. Tako danes v zapisih ni mogoče zaslediti podatkov o kopaliških območij na sami reki Dravi. Posamezniki so se kopali le na delu otoka, ki je nastal v Kamnici in danes nosi ime Mariborski otok,” je še zapisala avtorica.

Kopanje je dovoljeno tam, kjer ni izrecno prepovedano

Zakon o vodah določa, da je kopanje splošna raba voda in je dovoljeno povsod, kjer ni izrecno prepovedano in ne le na območjih s statusom kopalnih voda, ki so po Zakonu o vodah varstveni režim. “To so območja, kjer se spremlja mikrobiološko kakovost voda,” dodajajo na ministrstvu. To pomeni, da je kopanje v slovenskih vodotokih, jezerih in morju na lastno odgovornost dovoljeno povsod, kjer ni izrecno prepovedano.