Dolgo je včeraj trajal povolilni molk hrvaškega predsednika Zorana Milanovića. Tišina je bila toliko glasnejša, ker se je znašel v nenavadni vlogi: je neuradni premierski kandidat stranke SDP, hkrati pa predsednik države, ki po ustavi podeljuje mandat za sestavo vlade. Komu torej – tekmecu ali sebi? SDP je dobila samo 42 poslanskih sedežev v 151-članskem saboru, vladajoča HDZ premierja Andreja Plenkovića pa skupaj z vsemi tremi osvojenimi poslanci diaspore 61.

Okoli tretje popoldan je Milanović posredno le odgovoril na dilemo, ko se je oglasil na družbenih omrežjih. »Hrvaška ustava je jasna: mandat za sestavo vlade lahko dobi samo oseba, ki dokaže, da uživa podporo 76 poslancev ... Kot doslej se bom v tem položaju do konca držal črke in duha hrvaške ustave,« je zapisal in najbrž dvignil kakšno obrv pri kritikih, ki mu očitajo prav kršenje ustave zaradi njegovega potegovanja za vodenje vlade s predsedniškega položaja.

SDP s svojim projektom

Analize hrvaških poznavalcev so vse govorile, da ima Plenković edini prave možnosti za mandatarstvo. Najverjetnejša je vlada HDZ in konservativnega Domovinskega gibanja, ki ga vodi Ivan Penava in ki je v največji meri izšlo iz desne struje HDZ. Dobilo je štirinajst sedežev. Če bi pritegnili samo enega od osmih poslancev manjšin, bi že prišli do večine. Drugi najverjetnejši scenarij je po ocenah ta, da del izvoljenih poslancev Domovinskega gibanja zapusti stranko in se pridruži HDZ in da jim do večine spet pomagajo poslanci manjšin.

Potem je popoldan v medije pricurljalo, da naj bi koalicija SDP že zbrala podporo 57 poslancev za Milanovića. To ni bilo tako presenetljivo. Ob 42 poslancih SDP je že prej lahko računala na deset poslancev leve stranke Zmoremo! ter še na pet poslancev treh majhnih strank. Vprašaj pa je potem obvisel nad stranko Most, ki je desno od sredine, si je pa v koaliciji s HDZ v preteklosti zelo opekla prste in prisega, da z njo ne gre več v vlado. Z njihovimi enajstimi poslanci bi imela koalicija z nosilno SDP 68 glasov. Velika težava bi bila po mnenju hrvaških analitikov sicer sodelovanje ideološko nasprotnih desnega Mosta in leve stranke Zmoremo!.

Če pa bi to težavo »premostili«, bi se Hrvaška znašla v položaju, ko bi bilo osem manjšinskih poslancev jeziček na tehtnici za sestavo ali Plenkovićeve ali Milanovičeve vlade. V Sloveniji se poslanca manjšin takšni vlogi oba izogibata, na Hrvaškem ni neobičajna, jih pa položaj tokrat lahko postavi na močnejši prepih.

Plenković: Tako ne bo šlo

Plenković pa se je včeraj oglasil iz Bruslja, kamor je odšel na drugi dan vrha EU. Najprej se je obregnil ob tekmece, ker HDZ niso čestitali, nato izrazil zadovoljstvo nad tretjo zaporedno zmago stranke, Milanovića pa obtožil kršenja ustave in »hujskanja manjših strank k sestavljanju nekakšne kvazikoalicije narodne rešitve ... Sporočam jim, da tako ne bo šlo.« Ni jasno, ali je hotel nakazati, da bi v primeru takšne vlade morda šli na ustavno sodišče zaradi ravnanj Milanovića.