Nobenih neprijetnih, kaj šele kritičnih vprašanj, ki bi vznejevoljila sogovornika. Tucker Carlson ni Barbara Walters, še manj Walter Cronkite ali Larry King. Vladimir Putin se je monološko pogovarjal dobri dve uri in dosegel svoj namen – svetovni javnosti prodati pravljico o ubogih, ogroženih Rusih, ki so jih neonacisti v Ukrajini prisilili v »posebno vojaško operacijo«, da bi zaščitili svobodo, nacionalne pravice in zgodovinsko vlogo ruskega naroda.
Putin je z resnim obrazom razkril tisto, česar se zahodni teoretiki zarot, anticepilci in najbrž tudi zagovorniki teorije ravne Zemlje že ves čas zavedajo: namreč da naše države in življenja v resnici ne vodijo izvoljeni politiki, pač pa ljudje iz ozadja, lobiji in zlasti obveščevalne službe.
Vladimir Putin je sogovornika Tuckerja Carlsona izbral z razlogom – ker je vedel, da mu ne bo zastavljal neprijetnih vprašanj.
Putin je imel vseh 126 minut, kolikor je trajala seansa, popoln nadzor nad dogajanjem. Takšnega privilegija danes nima noben evropski ali zahodni politik.
Nikogar ni, ki bi Putinu lahko pomenil resno opozicijo, domači mediji so pod nadzorom in celo ameriški, televizijski voditelj Carlson se ni niti enkrat spozabil in mu zastavil vprašanja, s katerim bi zmotil to prisrčno idilo.
Donald Trump za Putina pomeni legalizacijo vojaškega pohoda v Ukrajini, zato ruski predsednik upa na Trumpovo zmago na ameriških predsedniških volitvah.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
