Osnovna raven znanja italijanskega jezika – pogoj, ki je vsa leta veljal za šefa koprskih kriminalistov – pozicijo, ki jo je pred kratkim, po kar dvanajstih letih moral zapustiti Dean Jurič. Spomnimo, številni so ob njegovi premestitvi v novoustanovljeno avtocestno policijo opozarjali, da gre za politično degradacijo. Po novem za njegovega naslednika na tem dvojezičnem območju znanje italijanskega jezika ni več obvezno – ta pogoj namreč Policija briše.
Generalni direktor policije Anton Olaj, ki pred kamero ne želi, pisno pojasnjuje, da želijo s to potezo na vodstvenih položajih doseči nabor čim večjega števila kandidatov. Neuradno sicer krožijo informacije, da je razlog za to izbranec vodstva, ki tja prihaja in ki italijansko očitno ne zna. Če to drži, se ponavlja zgodba Petre Grah Lazar, tudi zaradi nje so spreminjali pogoje, opozarja strokovnjak za policijska pooblastila. Z notranjega ministrstva so sporočili, da te navedbe ne držijo, saj so pogoji, navedeni v javnem natečaju za generalnega direktorja NPU, ki je bil objavljen lansko leto, povsem enaki pogojem, ki so bili navedeni v javnem natečaju v letu 2019.
"Zame osebno to ni nič drugega kot kadrovska korupcija. In s tem problemom bi se med ostalimi morala ukvarjati tudi protikorupcijska komisija," opozarja dr. Miroslav Žaberl, strokovnjak za policijska pooblastila s fakultete za varnostne vede.
Tudi na to, da ga v le nekaj dneh očitno zapušča še druga desna roka, generalni direktor ne želi odgovarjati. Najprej je po dveh letih in pol odšel Tomaž Pečjak, eno nogo čez vrata naj bi zdaj imel tudi Stanislav Vrečar. Neuradno naj bi bil eden od razlogov za odhode tudi nezadovoljstvo z vodenjem Policije. Ali torej Aleš Hojs še zaupa generalnemu direktorju? "Jaz se v kadrovske rešitve v Policiji ne vtikam. Olaj ima popolno podporo. Mesto direktorja je na prepihu, ne morem ga menjati sam, to lahko naredi zgolj vlada," odgovarja notranji minister. Priznava sicer, da bil tudi sam presenečen nad enim od odstopov, da pa razlogov za to ne pozna.
Hojs napovedal kadrovske menjave na NPU. Kaj je pokazal nadzor?
Čeprav minister Hojs pravi, da se v kadrovske zadeve ne vpleta, pa je danes že napovedal menjave tudi na NPU. Nadzor ministrstva je pokazal več pomanjkljivosti in tehničnih nepravilnosti. Med drugim, predolge preiskave NPU, ki trajajo tudi po pet let. Pa da je nerazumljivo, da si primere NPU izbira sam – in da denimo ene najhujših korupcijskih zgodb TEŠ6 niso vodili oni, ampak celjski policisti.
Naprej, da so kriminalisti med hišnimi preiskavami NPU v kar 95 odstotkih osumljencem nesorazmerno odvzeli prostost. Tu pa je še nejasna organizacijska shema in sistematizacija, češ da šef NPU odgovarja le šefu Policije, ne pa tudi prvemu kriminalistu v državi.
Minister Hojs tako že napoveduje "kadrovske prevetritve" in da si slovenski FBI odslej ne bo več mogel, kot se je izrazil, kot v "samopostrežbi" izbirati primerov. Kot smo v informativni oddaji 24UR že razkrili, pa nadzor v konkretnih petih dosjejih, ki so jih vzeli pod lupo na MNZ – od bančne kriminalitete prek afere Irangate, primera PROPLUS do korupcije v zdravstvu – ni našla usodnejših strokovnih napak v preiskavah NPU. Tako kot tudi glede ključnega in najostrejšega očitka ministra Hojsa in premierja Janše; češ da NPU deluje politično in da so preiskovalci pristranski – tega nadzor ni potrdil.
"Če stoji v predalu vodje preiskave neka zadeva sedem mesecev, potem si lahko sami odgovorite, ali je to politično ali to ni politično. Strokovno je to težko odgovoriti, ali je to politično?" Je pa Hojs vseeno povedal, da nikjer v poročilu ne piše, da so preiskovalci delovali politično motivirano.
KOMENTARJI (327)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.