Preveč turistov? Kako se evropske države soočajo z navalom obiskovalcev

Po epidemiji covida-19 se zdi, da je turizem na vrhuncu: vsi bi radi videli in izkusili čim več. Tako so nekatere že prej priljubljene turistične destinacije zdaj bolj oblegane kot kadarkoli prej.

Turizem resda prinaša prihodek, a je v tako skrajni obliki precej moteč za prebivalce obljudenih turističnih krajev. Tako je že pred časom prekipelo oblastem v Benetkah, ki so se odločile, da bodo kratkoročnim obiskovalcem začele zaračunavati dnevno vstopnino v višini petih evrov (ukrep bo v veljavo poskusno stopil aprila), hkrati pa prepovedale turistične skupine z več kot 25 osebami, ki jih spremljajo turistični vodniki, ter uporabo zvočnikov na turističnih ogledih.

V premislek: zgodovinsko središče Benetk ima manj kot 50.000 stalnih prebivalcev, na vrhuncu sezone pa je ob nekaterih dnevih v njem več kot dvakrat toliko turistov.

Poročali smo tudi o ukrepih v Dubrovniku, enem najbolj priljubljenih hrvaških obmorskih krajev, kjer domačini izgubljajo živce zaradi hrupnih turistov.

Tako bo treba kovčke po novem nesti do nastanitev, v nasprotnem primeru ste kandidat za globo v višini 265 evrov, dostavljavci bodo imeli v jutranjih urah omejen vstop v staro mestno jedro, bari in restavracije bodo morali poskrbeti za znosen hrup na zunanjih terasah, število zunanjih miz v barih in restavracijah bo omejeno, prav tako pa bodo morali gostinci s teras odstraniti zvočnike.

Nič več ustavljanja ob cesti in fotografiranja

Forbes Slovenija pa poroča, da se turistov med drugim otepajo tudi Amsterdam, Pariz in Portofino.

Amsterdam že dolgo slovi kot prestolnica zabave, zato se bodo poskušali znebiti predvsem turistov, ki v mesto prihajajo s tem namenom.

Na začetku letošnjega leta so tako uvedli nove predpise, ki dajejo prednost stanovanjem za študente, učitelje in policiste pripravnike, omejujejo število zasebnih počitniških stanovanj in za 30 odstotkov zmanjšujejo zgornjo mejo za nastanitve z zajtrkom.

Mesto tudi omejuje dovoljenja za turistično usmerjene trgovine s spominki v korist lokalnih podjetij, kot so knjigarne, saloni in telovadnice.

Morda vas zanima tudi:

• To je razlog, da v nekaterih hotelih ne morete odpreti oken
• To so najboljši hoteli v Evropi

V Amsterdamu so, piše Forbes Slovenija, tudi precej zvišali turistične takse, ki so zdaj med najvišjimi v Evropi. Dnevna pristojbina, ki jo morajo plačati ladje za križarjenje za dnevne obiskovalce, se je zvišala na 14 evrov na osebo, taksa za prenočitev, ki je vključena v ceno hotelske sobe, pa se je povečala na 12,5 odstotka cene sobe.

To povišanje velja za vse nastanitve, od luksuznih hotelov do nizkocenovnih kampov.

Župan Portofina pa se je spravil nad turiste, ki se brezglavo ustavljajo sredi ceste, da bi fotografirali čudovito panoramo tega slikovitega mesteca na italijanski rivieri. Za poletno sezono je v Portofinu uvedel območje brez zadrževanja, kar pomeni, da vsi, ki bodo v dnevnem času z avtom predolgo stali ob obali, tvegajo, da jih doleti globa v višini 270 evrov.

Proti križarkam

Barcelona je bila eno prvih mest v Evropi, ki je naznanilo, da se srečuje s težavami zaradi prekomernega turizma.

Mestno vodstvo je tako v zadnjih desetih letih poskusilo različne strategije, na primer omejitev števila hotelskih postelj v mestu, prepoved odpiranja novih hotelov v zgodovinskem središču, uvedba sistema dovoljenj za lastnike nepremičnin, ki nameravajo oddajati svoja stanovanja v kratkotrajni počitniški najem, ter omejitev števila udeležencev vodenih ogledov po starem mestnem jedru.

A zdaj poskušajo nove ukrepe, ki se tičejo predvsem turistov s križarjenj. Poleg turistične takse, ki že velja za vse obiskovalce, ki v mestu prenočujejo, je Barcelona uvedla tudi pristojbino na prihode potnikov s križark, ki jo morajo plačati ladjarske družbe.

Zaprli so tudi nekdanji pomol za turistične križarke v središču mesta, zato se bodo morala velika plovila privezovati dlje iz mesta. Po novem lahko v Barceloni pristane največ sedem, in ne več osem križark.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol