Konoplja ostaja najpogosteje uživana prepovedana droga v Evropi. Glede na nacionalne raziskave o uporabi konoplje naj bi približno 8 odstotkov odraslih Evropejcev (22,6 milijona, starih od 15 do 64 let) v zadnjem letu uporabljalo konopljo. Kljub temu se tako raven uporabe kot tudi trendi, ki jih kažejo nedavni nacionalni podatki, zdijo raznoliki, poroča Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA).

Ocene uporabe konoplje v Evropski uniji – European Drug Report 2023

Zakonodaja na področju konoplje

Enotna konvencija Združenih narodov o mamilih (1961) je igrala pomembno vlogo pri vzpostavitvi mednarodnega nadzornega sistema. Poleg opija in koke je bila konoplja določena kot ena izmed bolj nevarnih drog. Konoplja, hašiš ter ekstrakti ali tinkture konoplje so bili uvrščeni v I. skupino prepovedanih snovi v omenjeni konvenciji, kjer so tudi heroin in opij, vendar ne kokain.

Marca 2006 je Strokovni svet Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) na področju zasvojenosti z drogami zaključil, da je dronabinol (THC) sicer potencialno tvegan za javno zdravje, vendar se to tveganje razlikuje od teh, povezanih s konopljo. Priporočil je, da se ta premakne iz I. skupine v III. skupino konvencije. Na sestanku 50. Komisije ZN o mamilih leta 2007 so države članice odločitev o dronabinolu odložile.

Resolucija o nacionalnem programu na področju prepovedanih drog za obdobje 2023–2030 je strateški dokument, ki določa sistemski okvir, prednostne naloge in smeri delovanja RS na področju prepovednih drog.

Prevladujoče mnenje je, da bi morali konoplja in njeni derivati ostati pod nadzorom, zato je odgovornost vlade, da omeji dostopnost škodljivih substanc, še posebej z namenom preprečevanja izpostavljenosti mladostnikov. Hkrati pa je pomembno poudariti, da kajenje konoplje ne vodi k odvisnosti od le-te in tudi ne od drugih drog. Odvisnost ji lahko pripisujemo le ob souporabi tobaka ali drugih substanc.

V preteklosti je bila splošno sprejeta percepcija konoplje kot nevarne droge, vendar je mnenje, da uporaba konoplje vodi k uporabi opiatov, precenjeno. Prav tako se poudarja, da je konoplja manj škodljiva od drugih substanc, kot so amfetamini, barbiturati in kodein podobne spojine. Hkrati obstoječa pravna in socialna politika neustrezno obravnava posledice individualne in družbene škode, ki jo povzroča uporaba konoplje. Odgovornost za to situacijo pa se pripisuje Konvenciji ZN o mamilih, ki je ustvarila napačen vtis, da se uporaba konoplje enači z uporabo opiatov.

Gojenje in uporaba v Sloveniji

Konoplja se lahko goji samo za prehrambene in industrijske namene na podlagi dovoljenja, ki ga izda ministrstvo, pristojno za kmetijstvo. Istočasno v Sloveniji ni uradne registracije za uporabo kanabinoidov z vsebnostjo THC in/ali CBD, medtem ko se v številnih državah EU ta vrsta zdravljenja legalno uporablja v medicinske namene. Kljub temu se pacienti v Sloveniji pogosto odločajo za uporabo teh preparatov, bodisi preko črnega trga ali v tujini, vendar žal v večini primerov iz napačnih razlogov, saj imajo nerealno prepričanje o zdravilnih učinkih.

Nakup kanabinoidov na črnem trgu je potencialno nevaren, saj so količine učinkovin nepreverjene. Poleg tega pa predstavlja tudi znatno finančno breme za uporabnike. Z registracijo kanabinoidov v Sloveniji bi najverjetneje zmanjšali zlorabe na črnem trgu, kjer bolnike in svojce zavajajo z lažnimi obljubami o zdravilnih učinkih, predvsem pri neozdravljivih oblikah raka.

Uporaba kanabinoidov v medicini bi prav tako prispevala k boljšemu razumevanju njihovih lastnosti tako med laično kot tudi strokovno javnostjo, kar bi pripomoglo k več izkušnjam in pravilnejši ter smiselnejši uporabi.

Nadpovprečna uporaba med mladostniki

Slovenija se po razširjenosti uporabe prepovedanih drog med odraslim prebivalstvom v starosti od 15 do 64 let uvršča pod povprečje EU. Najbolj razširjena prepovedana droga ostaja konoplja, ki jo je že kdaj v življenju uporabilo dobrih 20% prebivalcev Slovenije, v zadnjih 12 mesecih pa je to prepovedano drogo uporabilo slabih 6% prebivalcev. Izjema pa je uporaba med mladostniki, starimi od 15 do 16 let, ta Slovenijo v primerjavi z drugimi državami uvršča precej nad povprečje.

V Sloveniji je konoplja najbolj razširjena prepovedana droga in hkrati zelo enostavno dostopna. Policija beleži, da je konoplja, najpogosteje povezana s kaznivimi dejanji, v smislu prepovedanih drog, in predstavlja največje število in količino zasegov. Pravosodna policija v zaporih prav tako pogosto odkrije sintetične kanabinoide.

Leta 2021 je bila konoplja najpogosteje navedena kot glavna prepovedana droga med novimi uporabniki, kar predstavlja 45% vseh novih pacientov v zdravljenju v Evropi, ki so se prvič vključili v zdravljenje; v Sloveniji je bil ta odstotek 10,9%. Povprečna starost pri prvi uporabi je bila 16 let, medtem ko je bila povprečna starost ob začetku prvega zdravljenja 26 leta.

Osebe, ki se v Evropi vključujejo v zdravljenje zaradi uporabe konoplje.

V kombinaciji z drugimi drogami lahko smrtonosna

Prvič sta bili dve smrti, povezani z uporabo konoplje, v letu 2015, prav tako v letu 2016, nato pa sta bila v letu 2019 dva primera in v letu 2020 eden. Konoplja je bila leta 2021 druga najpogosteje prijavljena snov v bolnišnični mreži Euro-DEN Plus. Bila je vpletena v 25% primerov akutne toksičnosti zaradi drog, običajno v kombinaciji z drugimi substancami.

Center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) poroča, da lahko nekateri ljudje, ki uživajo konopljo, razvijejo motnjo uporabe konoplje. Študije si glede tega niso enotne: Ena študija ocenjuje, da približno trije od desetih ljudi, ki uživajo konopljo, razvije motnjo uporabe. Druga študija ocenjuje, da ljudje, ki uživajo konopljo, imajo približno 10 odstotno verjetnost, da postanejo odvisni. Tretja pa, da je tveganje za razvoj motnje uporabe konoplje večje pri ljudeh, ki jo začnejo uporabljati v mladosti ali adolescenci ter pri tistih, ki konopljo uporabljajo pogosteje.

Raziskovalci še vedno ne poznajo celotnega obsega posledic izpostavljenosti telesa in možganov visokim koncentracijam THC, niti kako povečanje koncentracij vpliva na tveganje za razvoj motnje uporabe konoplje. Strinjamo se lahko le v tem, da nobena substanca ni koristna v prevelikih količinah in, da bo za točne rezultate potrebna temeljita raziskava.