Ob izbruhu koronske krize, ko je IMF državam priporočil, naj davčno obremenijo najbolj premožne in najbolje plačane, se je vlada Janeza Janše odločila za sveženj davčne zakonodaje, s katero naj bi davčno razbremenila plače in dohodke od kapitala, do največjega znižanja davkov pa naj bi prišlo pri tistih z najvišjimi plačami in največ premoženja.
Naša ustava pravi, da je Slovenija socialna država. Dosedanji družbeni dogovor v to všteva javno zdravstvo, javno šolstvo, javno varnost, javno skrb za okolje, pitno vodo itd. Davki naj bi bili rezultat družbenega dogovora o tem, kdo in koliko naj prispeva k financiranju teh potreb. In zaenkrat je družbeni konsenz, da sredstva za to prispevajo vsi skozi obdavčitev dohodkov, prometa in premoženja, da pa k temu bolj prispevajo tisti, ki imajo več.
Glede plačevanja davkov bo stalen konflikt med bogatimi in revnimi. Plačevanja davkov se vedno otepa kapital, ki ima na svoji strani plačane lobiste, medije, politike ...
Zagovorniki kapitala želijo, da naj bi Slovenija »povečala konkurenčnost« ter tako privabila tuji kapital in povečala proizvodnjo. Če pa pogledamo razvite države, ki naj bi nam bile vzor, vidimo, da le-te imajo visoko produktivnost, ki jim zagotavlja visoke dohodke (ne pa nizko konkurenčnost), ki pa se med drugim zagotavlja z dobrim sistemom izobraževanja, socialno politiko, ki motivira delavce, privlačnim okoljem za visoko izobražen kader itd.
Majda Koren, Ljubljana
