Zombijevska bolezen redči njihove vrste
Okužba se vedno konča s smrtjo. Zdravila za zombijevsko bolezen še ni.
Zombijevska bolezen je bila razglašena za epidemijo, tako silovito se širi med populacijo jelenjadi in srnjadi v Kanadi in Združenih državah Amerike.
Znanstvena srenja se boji, da bi se lahko zombijevska bolezen s srnjadi prenesla tudi na ljudi, saj bolezen iz družine, ki ji pripada tudi bolezen norih krav, neusmiljeno seje smrt.
Zombijevski simptomi
Bolezen kroničnega hiranja (CWD) so v Kanadi poimenovali zombijevska bolezen.
Živali začno po okužbi hirati. Izgubijo strah pred ljudmi in drugimi plenilci, se slinijo, opotekajo, imajo slabo koordinacijo, so depresivne, spremeni se njihovo obnašanje, postanejo paralizirane. Glede na te simptome ni težko razumeti, zakaj ji pravijo zombijevska bolezen.
Tudi zaradi načina prenosa: prenaša se namreč z direktnim in indirektnim stikom, bodisi z urinom bodisi s slino. Običajno nastopi od 18 do 24 mesecev po prvem stiku z okuženo živaljo.
Ljudje smo za zdaj še varni
Omenjene bolezni pri ljudeh še niso zaznali, vendar pa ameriška vladna agencija Center za nadzor in preprečevanje bolezni svetuje, da se divjačina, pridobljeno na območjih, kjer je bolezen prisotna, pred uživanjem testira, da se ugotovi, ali je bila žival okužena.
Začelo se je v Severni Ameriki
Bolezen se je prvič pojavila pri jelenu v ujetništvu na farmi v kanadski provinci Saskatchewan, in sicer v 60. letih prejšnjega stoletja. Vse kaže, da se je od tam razširila v divjino. Isto bolezen so leta 1981 zaznali pri divji populaciji v Koloradu v Združenih državah Amerike. Od takrat se je ta kronična bolezen razširila v vsaj 26 ameriških zveznih držav – endemična je v Koloradu, Oklahomi, Kansasu, Nebraski, Minnesoti, Winsconsinu, Južni Dakoti in Montani.
V Alberti v Kanadi, kjer se bolezen silovito širi med tamkajšnjo jelenjadjo in srnjadjo, so prvi primer okužbe potrdili decembra 2005. Zaznan je bil v divjini. V kanadski provinci Manitoba pa so prvi primer dokumentirali šele lani.
Čez Lužo
Bolezen kroničnega hiranja je prisotna tudi v Evropi, kjer so prvi primer odkrili leta 2016 na Norveškem. Kako je pot našla tja, ni znano. Je pa znano, da jo je v Južno Korejo prinesla okužena jelenjad iz Kanade. Uvoz živih živali na Norveško je prepovedan. Leta 2018 so bolezen odkrili tudi na Finskem, leto dni pozneje pa še na Švedskem.
