Je bilo odstranjevanje zastavic na Kongresnem trgu, ki so jih kot simbol za umrle otroke med splavom tja postavili nosilci Pohoda za življenje, primerno ali ne? Predsednica republike Nataše Pirc Musar meni, da ne, saj je ravnanje obsodila ter se po dogodku sporazumno razšla z vpleteno članico odbora Saro Štiglic.
Odločitev je sprejela kljub svojemu jasnemu stališču glede pravice do umetne prekinitve nosečnosti. A kot so sporočili iz njenega kabineta, čeprav stališč organizatorjev Pohoda za življenje 2023 ne podpira, pa poudarja, da imajo tudi oni pravico do izražanja svojega mnenja.
"Kot predsednica republike moram paziti, da je kultura dialoga na najvišjem nivoju. Pravico do izražanja ima vsak v naši državi. Sem velika zagovornica pravice do splava in svobodnega odločanja o rojstvu otrok in v tem se s Saro strinjava. Sem tudi podpornica mladih, a od vseh članov pričakujem, da bodo z menoj delili skrb za kulturen dialog. Tudi če se ne strinjamo, lahko to izrazimo na dostojen način," je v izjavi povedala predsednica države, ki se je danes pogovorila s tremi člani odbora, eden se sestanka zaradi delovnih obveznosti ni udeležil. "Moja odločitev po tem pogovoru ne bi bila nič drugačna," je dodala.
Zdi se ji nedostojno, da "če nekdo na shodu govori o svojih razmišljanjih in poda svoje argumente, da se v prostor svobode izražanja poseže na način, da nastane konflikt." Poudarila je, da je bilo v tem primeru neprimerno le to, na kakšen način je članica posegla v komunikacijo drugega. "Ne vstopamo na dvorišče nekoga, ki ima pravico, da na tem svojem dvorišču pove svoje mnenje," je ponazorila Pirc Musarjeva.
Pirc Musarjeva se ne strinja, da je odziv "del aktivizma"
Dodala je, da je pravico do svobode izražanja javno podprla tudi v času epidemije covida, še kot pravnica in odvetnica, ko so se ob petkih na ulicah zbrali kolesarji in izražali nezadovoljstvo. "Takrat sem jih seveda poslušala z desne strani. Ko sem se danes oglasila s povsem istim argumentom, da ima pravico do svojega prostora tudi druga stran, brez vmešavanja drugih, da povedo svoje mnenje, sem jih prejela z leve strani."
Dodala je, da je Štigličeva njen argument sprejela, odgovorila pa ji je, da je "po duši aktivistka in da je to del aktivizma", s čimer se Pirc Musarjeva ni strinjala, dodala pa je, da bo mlade vedno podpirala pri zagovarjanju pravice do splava.
Pirc Musarjeva je povedala tudi, da je iz štiričlanskega Mladinskega posvetovalnega odbora izstopil en član, medtem ko od dveh članov v kratkem pričakuje odločitev.
V sporočilu za javnost so kot razlog za razhod s članico Mladinskega posvetovalnega odbora predsednice republike navedli njeno "neprimerno komunikacijo", o čemer da so se z njo tudi pogovorili.
A kot pojasnjuje Sara Štiglic, sama pri razhodu ni dobila možnosti za diskurz s Pirc Musarjevo. "Po seriji zapisov na družbenem omrežju sem kontaktirala urad predsednice, kjer so me obvestili, da bom najverjetneje razrešena. Prosila sem za pogovor, da bi v tej zgodbi dobila tudi svoj glas, vendar pa te možnosti nisem dobila," je povedala. Pozneje so jo le obvestili o njeni razrešitvi. Pirc Musarjeva je povedala, da so Štigličevo o odločitvi obvestili v torek.
Za svojim dejanjem še vedno stoji. Kot pojasnjuje, so naključni mimoidoči v ponedeljek na Kongresnem trgu ob pogledu na zastavice izvedli mirno protestno akcijo. "Odstranili smo zastavice, vendar jih pri tem nismo poškodovali. Kmalu zatem so jih znova zapičili v zemljo," pove.
Ob tem je dejala, da je bil odziv organizatorjev letošnjega Pohoda za življenje na njeno dejanje veliko bolj nasilen. "Video, ki so ga objavili na spletu, ne pokaže celotnega dogajanja. Začeli so me odrivati, mi groziti, da me bodo že našli v Ljubljani, da me bodo pretepli. Eden od njih mi je dejal, da če razrežem njihov transparent, bo on mene razrezal," opiše interakcijo.
Poudarja, da bo ne glede na vse vedno zagovarjala človekove pravice, stala na strani žensk, zatiranih, "ne glede na to, ali bo to ogrozilo moje delovno mesto, funkcijo ali življenje".
Sara Štiglic: Argument predsednice razumem, vendar se z njim ne strinjam
Pravico do svobode izražanja sicer podpira, a poudarja, da ta ni neomajna. "Ta pravica ima svojo mejo. Zavedati se moramo, da se ta pravica, ko oseba poseže v pravice, ki so zapisane v ustavi, konča," je jasna.
Meni, da je sporno tudi to, da imamo po večletnem boju žensk za pravice do odločanja o svojem lastnem telesu še vedno diskurz, pogovore o odvzemu te pravice. "Razumem argument predsednice za razrešitev, vendar pa se z njim ne strinjam," pravi ter dodaja, da daje Pirc Musarjeva s tem večji glas tistim, ki so proti ohranitvi z ustavo zagotovljene pravice žensk.
Meni tudi, da je s svojo odločitvijo degradirala položaj žensk. "Ona bi morala biti tista, ki se postavi na stran žensk, moja konkretna situacija sploh ne bi smela postati diskurz. Morali bi se pogovarjati o tem, zakaj je do mirne protestne akcije mimoidočih sploh prišlo, zakaj se o tej človekovi pravici sploh še vedno diskutira," pove.
"Nasilje je pravzaprav njihova komunikacija, da je splav uboj. To je nasilje nad ženskami. Tiste, ki so ga že izvedle, o njem razmišljajo ali pa ga še bodo, v resnici posredno označujejo za morilke," meni. Svojega dejanja na Kongresnem trgu zato ne obžaluje, če bi se vrnila v preteklost, bi ravnala enako.
'Pričakovala bi podporo aktivistki, ki jo je zaradi državljanske drže povabila v skupino'
Odziv predsednice je močno negativno presenetil tudi sociologinjo Marjeto Mencin. "Sporočilo dogodka, ki ga je razglašal ogromen transparent, je mogoče razumeti kot obsodbo splava kot uboja, kar je huda oblika simbolnega pritiska predvsem na ženske," je jasna. Podobno kot Štigličeva ob tem poudarja, da "s tem, ko splav proglasiš za uboj, žensko, ki se odloči za abortus, označiš kot morilko, čeprav tega ne izrečeš".
Prav zato bi od predsednice pričakovala podporo aktivistki, "ki jo je prav zaradi njene državljanske drže povabila v svojo posvetovalno skupino". Po njenem mnenju izključitev Štigličeve iz skupine sporoča tudi, da predsednica v svoji skupini ne želi mladih, ki javno branijo ustavno zajamčene pravice takrat, kadar gre za družbeno konfliktne teme.
"Hkrati pa sporoča tudi, da od nje ne moremo pričakovati kaj dosti več od zgolj medle podpore reproduktivnim pravicam žensk. Izključitev Sare Štiglic je namreč bistveno bolj drastičen izraz nestrinjanja kot komentar k stališčem Pohoda za življenje," je kritična.
Poudarja, da so se dekleta, ki so odstranila zastavice, na sporočila Pohoda za življenje odzvala na način, ki je bil hkrati zelo jasen in nenasilen. "Kdor vandalizem vidi v puljenju zastavic – kaj je zanj zasajanje teh istih zastavic, katerih namen je bil še okrepiti simbolno nasilje, ki ga izraža osnovno sporočilo Pohoda za življenje? Kaj bi bilo v tej konkretni situaciji za predsednico sploh legitimna oblika protesta, če je simbolna gesta puljenja zastavic vandalizem?"
Tudi Kovačeva poudarila, da gre že pri samih zastavicah za obliko nasilja
Saro Štiglic je podprla tudi direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač, ki meni, da gre že pri samih zastavicah na Kongresnem trgu in njihovem pomenu za obliko nasilja. "Pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok je ustavno zagotovljena svoboščina. Ni zapoved. Ni navodilo o ravnanju posameznice. Je možnost svobodne odločitve," je jasna.
Poudarja, da je pomembno, da na to odločitev ne vpliva nihče ter da na osebe, ki sprejemajo to odločitev, nihče ne izvaja pritiska. "Neokonservativna gibanja to redno počnejo. Z molitvami pred bolnišnico. Z oglasi. Vse to so pritiski. Vse to je tiho in sistematično nasilje," pravi.
"To ni samo izražanje stališč do abortusa in posredno tudi do pravice do abortusa. Gre za načrtno vzbujanje emocionalnih reakcij na reproduktivno svobodo žensk, pa tudi na spolne in seksualne identitete, ki odstopajo od patriarhalne delitve vlog, za pritiske na politične akterje in akterke, vključno s političnimi strankami. Akcije pred ginekološkimi klinikami in ambulantami pa so celo neposreden pritisk na konkretne ženske," še doda Mencinova.
Levica: Takšna odločitev predsednice se nam zdi zgrešena
A kritike ne prihajajo le iz vrst aktivistov. Kritična je tudi vladna stranka Levica. "Takšna odločitev predsednice se nam zdi zgrešena, Sari Štiglic pa izražamo vso podporo in poudarjamo, da podpiramo akcije za obrambo temeljnih pravic," so jasni v Levici, kjer jih je novica, da je mlada aktivistka zaradi mirne, nenasilne in simbolne akcije za obrambo pravice do splava izgubila mesto v Mladinskem posvetovalnem odboru predsednice države, presenetila.
Ob tem so poudarili, da je svobodno odločanje o rojstvu pravica, izborjena in pridobljena v stoletnih bojih ženskih emancipatornih gibanj. V Sloveniji jo zagotavlja 55. člen ustave, ki nalaga tudi, da država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine.
"Različni dogodki pod skupnim imenom Pohod za življenje, med drugim nedavna postavitev zastavic na Kongresnem trgu in napovedani sobotni pohod po ljubljanskih ulicah, so naperjeni proti pravici žensk o svobodnem odločanju o rojstvu otrok in lastnem telesu. To je le eden od izrazov nestrpnosti v naši družbi, ki se v skrajni obliki izraža tudi v fizičnem nasilju – lani je bilo v Sloveniji umorjenih 13 žensk, enkrat več kot leto prej," so spomnili.
Širjenje nestrpnosti s ciljem odvzema težko priborjenih pravic žensk, "s čimer želijo mračnjaški deli družbe ženske potisniti globoko v preteklost, v čas pred koncem druge svetovne vojne, ko si je patriarhalni sistem prilaščal telesa in življenja žensk – to je bistvo Pohoda za življenje".
Poudarjajo, da si pred takšnimi dogodki "ne smemo in ne moremo zatiskati oči". "Zato vsakršen odziv nanje, direktne akcije za obrambo tovrstnih pravic, vsakršno zoperstavljanje tovrstnim ideologijam in shodom v Levici močno in glasno podpiramo," so še dodali.