Parlamentarni odbor za pravosodje je v torek prižgal zeleno luč zakonu, ki bo kršiteljem nekaterih predpisov iz obdobja epidemije covida-19 povrnil globe in ustavil postopke, ki še potekajo.
Predlog zakona, ki se nanaša na obdobje med 7. marcem 2020 in 30. majem 2022, zajema različne prekrške, izrečene na podlagi zakona o nalezljivih boleznih, zakona o javnih zbiranjih in dveh interventnih zakonov. Zakon tako ustavlja in briše prekrške zaradi nespoštovanja omejitev potovanj, omejitev in prepovedi gibanja in zbiranja ljudi, omejevanja prometa posameznega blaga oziroma izdelkov ter tudi prekrške, ki so bili izrečeni proti domnevnim organizatorjem protivladnih protestov. Tedaj so predvsem policisti in zdravstveni inšpektorji izrekli za okoli 5,7 milijona evrov glob, kršitelji pa so že plačali okoli 30 odstotkov tega zneska. Preostale globe – v višini približno štirih milijonov evrov – so v prisilni izterjavi. Na pravosodnem ministrstvu oziroma na vladi in koaliciji nasploh so se za povrnitev plačanih glob odločili zaradi ocene, da je Janševa vlada med epidemijo ravnala pretirano represivno, tudi na podlagi nekaterih protiustavnih zakonskih določil in uredb.
Elementi amnestije in abolicije
Že med pripravljanjem zakona je bilo s pravosodnega ministrstva mogoče slišati, da so pisci zakona previdni, saj gre pri ustavljanju prekrškovnih postopkov s posebnim zakonom – torej mimo možnosti, ki jih predvideva zakon o prekrških – za spolzko področje.
Na to je opozorila tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora, ki je v zakonu pričakovano našla elemente amnestije in abolicije (na ministrstvu so se teh dveh izrazov na vso moč otepali), ki jih prekrškovno pravo pri nas sicer ne ureja oziroma ne pozna. »Predlagane rešitve in opisane razloge za njihov sprejem je mogoče razumeti na način, da izhajajo iz namena abolicije oziroma amnestije (…) Poudarjen namen o ponovni vzpostavitvi zaupanja v načelo pravne države zaradi svoje abstraktnosti lahko predstavlja odstop od sistemske ureditve, ki brez dodatnih pojasnil o naravi predlaganih ukrepov lahko učinkuje arbitrarno,« so med drugim zapisali v zakonodajno-pravni službi in opozorili, »da nejasen namen predloga zakona lahko sam predstavlja kršitev ustavnega načela pravne države, kot tak pa ne bi mogel doseči zastavljenega cilja, ki naj bi bil predvsem v povrnitvi zaupanja v načelo pravne države«.
Izjemen odziv na izjemno obdobje
Na pravosodnem ministrstvu odgovarjajo, da razlogi za pripravo in sprejem zakona niso le politični, temveč so se zanj odločili na podlagi objektivnih razlogov, med drugim pretirano stroge kaznovalne politike nekaterih prekrškovnih organov. Zato zavračajo očitke o arbitrarnosti in zakon vidijo kot sorazmerno reakcijo na stanje represije v času epidemije.
»Obdobje, v katerem se je svet soočal z nalezljivo boleznijo covid-19, je bilo izjemno, zato je tak tudi odziv države s predlaganim zakonom,« pravijo na ministrstvu.
Pri Pravni mreži za varstvo demokracije so v preteklosti opozarjali tudi na sekundarne prekrške. Policisti so denimo od protestnikov zahtevali, da zapustijo shod, nato pa kršitelje oglobili zaradi neupoštevanja policistove odredbe. Takšni prekrški v predlagani zakon niso zajeti, saj bi bilo po mnenju pravosodnega ministrstva težko presoditi, katere tovrstne prekrške so policiste izrekli upravičeno in katerih ne, njihovo brisanje pa bi odprlo nove (ustavno)pravne dileme.
