Knjigo svetovno znane pisateljice, publicistke in aktivistke Arundhati Roy z naslovom Azadi: Svoboda. Fašizem. Književnost je predstavila prevajalka Ana Kralj. Avtorico je opisala kot neumorno kronistko dogajanja v Indiji, pa tudi komentatorko in angažirano v podajanju mnenja. Po njenih besedah je Arundhati Roy mojstrica prodorne družbene analize, ki jo spoji s poetičnim pisanjem.
Knjiga Azadi prinaša devet literariziranih esejev o sodobni Indiji, Arundhati Roy je zanjo leta 2023 prejela evropsko nagrado za esej. Avtorica, ki je zaslovela s svojim prvim romanom Bog majhnih stvari, za katerega je prejela bookerjevo nagrado, v najnovejših esejih z izjemno intelektualno ostrino opisuje politične krize, ki indijsko podcelino pretresajo že vrsto let. Razpravlja o jeziku, prevajanju, državnem nasilju, človekovih pravicah in pravicah manjšin ter boju proti ekološkemu pustošenju indijske podceline. Hkrati je Azadi knjiga, ki zajame današnjo politično klimo vsega sveta, so o knjigi zapisali pri založbi.
Gledališki režiser Dragan Živadinov je predstavil zbornik člankov in pisem Vladimirja Martelanca. Kot je povedal, ima Martelanc v njegovi umetnosti posebno mesto, ki je v neposredni povezavi s konstruktivistom Srečkom Kosovelom. Pripovedi, ki so se mu leta in leta množile okoli imena Martelanc, so v knjigi dobile svojo zgodovinsko potrditev, z objavo knjige - uredila sta jo Amelia Kraigher in Ravel Kodrič, slednji je tudi zbral gradivo - pa je Martelančev mit postal pomembno kulturno dejstvo o razvoju modernizma 20. stoletja na Slovenskem. Zbornik ima tridelno zasnovo: v prvem delu so članki o umetnosti in literaturi, v drugem programski in družbenopolitični članki ter v tretjem pisma.
Časnikar in urednik Martelanc (1905-1944) velja za utemeljitelja marksistične literarne kritike in esejistike na Slovenskem. Njegovo ime se najpogosteje omenja v zvezi s prodorom avantgardnih tokov v slovensko književnost po prvi svetovni vojni, njegove družbenopolitične analize pa so odločno prispevale k razvoju slovenske publicistike v času med obema svetovnima vojnama, so zapisali pri založbi.
Kreativna urednica Magdalena Germek je predstavila dogodke, ki jih načrtujejo v letošnjem letu. Nadaljevali bodo cikel Knjige in intermezzo v Drama Kavarni, ki združuje literaturo glasbo v živo in ki so ga vzpostavili lani. Prav tako bodo nadaljevali cikel predavanj Vodnik po humanistiki, ki ga snujejo v sodelovanju z Vodnikovo domačijo, letos na temo Evropa?, v sklopu Kooperative THD, neformalnega združenje petih humanističnih založb, v katero so vključeni, pa načrtujejo festival humanistike in družboslovja.
Dvodnevni simpozij bodo letos po besedah Amelie Kraigher posvetili Sveti Ivani Klavniški; knjiga Bertolta Brechta Sveta Ivana Klavniška je sicer pri Založb /*cf. izšla že leta 2018.
Katja Čičigoj, urednica zbornika Feministične prihodnosti: Radikalni utopizem Shulamith Firestone, pa je za petek, 2. februarja, ob 18. uri napovedala okroglo mizo na temo Feministične utopije skrbi, seksualnosti in reprodukcije v avditoriju Moderne galerije; uro pred tem bo javno vodstvo po razstavi Vedno na voljo: feministične pozicije v vizualni umetnosti iz Slovenije.
Odgovorna urednica Amelia Kraigher je na novinarski konferenci izpostavila še nekaj dosežkov v minulem letu. Kot je povedala, so izdali 13 precej zahtevnih knjig ter pripravili 31 literarnih prireditev z več partnerji po vsej Sloveniji, poleg tega so se predstavili na šestih literarnih prireditvah v tujini.
