DL: Portret tedna - Mag. Janez Istenič

10.12.2023 | 17:40

Za vinogradnike in vinarje iztek poletja in zgodnja jesen s trgatvijo pomenita konec nekega obdobja in začetek novega. Za mag. Janeza Isteniča sta bila iztek poletja in zgodnja jesen letos še drugačna prelomnica. »Po šestdesetih letih dela v vinarstvu, od tega je bilo 55 let posvečenih proizvodnji penin po klasični metodi na Bizeljskem, sem letos februarja končal aktivno zgodbo vinarja in zapuščino predal hčerki Barbari in sinu Mihi, ki je v družinsko vinarstvo vključil še svoja sinova, moja vnuka, Marka in Nika,« pravi. Predajo posla so slovesno opravili septembra na Bizeljskem.

Prav septembra in prav tu na Bizeljskem je Janez Istenič svojo aktivno življenjsko zgodbo vinarja tudi začel. »28. septembra 1968 sem pri dobrih 27 letih iz 100 kilogramov tastovega grozdja proizvedel 100 steklenic penečega se vina Barbara, kar je pomenilo začetek zasebne proizvodnje penin v Sloveniji in Jugoslaviji. Ta traja pri nas neprekinjeno že 55 let. V tem času smo dali na trg tudi druge blagovne znamke in napolnili po klasični metodi skoraj pet milijonov steklenic penin,« pravi.

Prvih štirideset let svojega poslovnega življenja je do leta 2000 opravljal tako rekoč dve službi: med tednom je delal v službi, ob koncu tedna in med dopustom pa je razvijal proizvodnjo penin na Bizeljskem. Zadnjih 22 let sta z ženo večino časa preživela na Bizeljskem in sam se je še bolj posvetil tehnologiji penin.

Kot vinar je začel tako rekoč iz nič. Na Bizeljskem je kupil kmetijo, ki ni imela tekoče vode, imela je dve žarnici, preluknjano slamnato streho, hlev in majhno klet. Potem je v 55 letih skupaj z družino zgradil veliko podjetje. »Delo s peninami mi ni pomenilo bremena, temveč iskanje nečesa novega, boljšega, to je bil moj in tudi družinski način življenja. Penina je v 55 letih doživela izjemen razvoj in šele danes lahko ocenjujem vizionarsko potezo, ki sem jo naredil leta 1968. Moj vzor je francoska šola, že 30 let sodelujem s francoskim inštitutom IOC iz Epernayja. Spremljam tudi razvoj proizvodnje penečih se vin po vsem svetu in s sodelavci mi je v zadnjih petih letih uspelo postaviti standardno kakovostno piramidno shemo pri`proizvodnji naših penin. Zadnje moje dejanje pred prenehanjem aktivnega dela v vinarstvu je bila proizvodnja penine brez vsebnosti žvepla,« pripoveduje.

Leta 1988 je magistriral na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in dr. Slavica Šikovec je želela, da prevzame mesto profesorja na fakulteti. Opravil je vse formalnosti, dobil naziv docenta, a ga ni nikoli uporabil, kajti zadnji trenutek so ga z izjemno ponudbo pregovorili predstavniki velikega nemškega podjetja, da se je zaposlil pri njih.

15 let je bil glavni enolog in nato generalni zastopnik več izvoznikov vina v Nemčiji, pet let je bil enološki svetovalec pri nemškem podjetju Racke, sodeloval je na številnih domačih in mednarodnih ocenjevanjih, štiri leta je bil jugoslovanski predstavnik pri OIV, mednarodni vinarski organizaciji v Parizu, sodeloval je na številnih vinarskih kongresih doma in v tujini, med drugim je predaval na Dunaju in Oxfordu o jugoslovanskih vinih. Od leta 1979 družinsko podjetje Istenič na ocenjevanjih penin doma in v tujini redno dobiva zlate medalje in šampionske naslove. Poleg penin je Isteniču pomenil velik izziv tudi balzamični kis, za katerega izpopolnjuje tehnologijo že več kot dvajset let.

Uresničile so se mu mladostne sanje glede penine, pravi. »Dejavnost prepuščam mlajšim rodovom, da bodo s strastjo, novim znanjem in obilico energije nadaljevali vinarsko tradicijo hiše Istenič. Ob družini, brez katere kot vinarji ne bi postali to, kar smo, se zahvaljujem vsem sodelavcem, začenši z Zdravkom Žmavcem, s katerim sva orala ledino naših prvih letnikov, in vsem kupcem, brez katerih ne bi mogli uspevati na trgu,« pravi 83-letni mag. Janez Istenič, ki je v otroštvu doma na obrobju Ljubljane na domačem vrtu ob mamini zelenjavni gredi sadil sadna drevesa, negoval gnezda čmrljev in sploh ljubil naravo, tako da sta poznejši študij na Biotehniški fakulteti, sadjarsko-vinogradniška smer, in delo z lastnimi peninami pravzaprav nadaljevanje otroških sanj.

Sanje je uresničeval tudi v nogometu. Bil je Olimpijin vratar. Kot 17-letnik je branil za mladinsko nogometno reprezentanco Jugoslavije na londonskem stadionu Stamford Bridge na tekmi z Anglijo. »Že takrat sem vedel, da bo po koncu ukvarjanja s športom pred menoj še dolgo življenjsko obdobje, ki pa ga moram živeti ustvarjalno,« pravi. In ga tako tudi živi. Ko letošnje zgodnje vino postaja, kar naj postane, Janez Istenič z nezadržno vnemo preučuje najnovejše izdaje mednarodnih strokovnih vinarskih revij in se prav v teh dneh začenja izobraževati tudi na nadaljevalnem tečaju angleščine, med drugim.

Članek je bil objavljen v oktobrski tiskani številki Dolenjskega lista

M. Luzar