Ameriški predsednik Joe Biden je v sredo podpisal zakon o pomoči Ukrajini v vrednosti 61 milijard dolarjev (58 milijard evrov), vendar to ne pomeni, da bo šel v Ukrajino ves ta denar oziroma orožje in oprema v celotni protivrednosti zneska. Za orožje in strelivo je namreč namenjenih 14 milijard, za ukrajinsko gospodarstvo 9 milijard (predvsem za obnovo zbombardirane infrastrukture), 15 milijard za urjenje ukrajinskih vojakov in njihove plače (kar je zelo pomembno v času, ko ukrajinski vojski primanjkuje vojakov), 23 milijard ali dobra tretjina zneska pa za napolnitev skladišč ameriške vojske, ki so se izpraznila zaradi že dostavljene pomoči Ukrajini.
Ukrajinci najbolj potrebujejo topovske granate, saj jih Rusi izstrelijo petkrat več, in izstrelke protizračne obrambe. Z ameriško pomočjo bodo uspešnejše branili velika mesta, kar pa ne velja za Harkiv, ki je blizu meje in ga zato ruska vojska z lahkoto obstreljuje (pred nekaj dnevi je porušila televizijski stolp).
S 150 na 300 kilometrov
Izkazalo pa se je tudi, da je Biden že februarja skrivaj odobril pošiljanje izstrelkov dolgega dosega ATACMS Ukrajini. To razkritje New York Timesa je potrdil Bidnov svetovalec za nacionalno varnost Jack Sullivan. Ameriški dnevnik je zapisal, da so ti izstrelki Ukrajini prejšnji teden omogočili napad na letališče na Krimu in ruske vojake v okupiranem Berdjansku na jugovzhodu Ukrajine. Kijev že dolgo zahteva izstrelke ATACMS, ker bi mu omogočili napade na preskrbo ruske vojske, skladišča orožja in streliva ter poveljniške štabe, ki so daleč za frontno črto.
Ukrajina je imela že prej rakete sistema ATACMS z dosegom 150 kilometrov, ti zdaj pa letijo tudi 300 kilometrov daleč. Z njimi lahko ukrajinska vojska pokriva vse svoje okupirano ozemlje, vključno s Krimom. Tako bi lahko z njimi ter morda še z britanskimi sistemi storm shadow in identičnimi francoskimi skalpi znova napadla most, ki povezuje Krim z Rusijo. Po njem potekajo glavne preskrbovalne poti ruske vojske, je pa tudi simbol ruske zasedbe Krima leta 2014. ZDA pa ne dovolijo, da bi z izstrelki ATACMS Ukrajina napadla rusko ozemlje in tamkajšnje tovarne orožja.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je izjavil, da izstrelki ATACMS ne bodo vplivali na izid ruske »specialne vojaške operacije«. Hkrati pa je obtožil ZDA, da so s pošiljanjem takšnih sistemov oborožitve Ukrajini in sploh z vojaško pomočjo neposredno vpletene v vojno.
Kmalu ruska ofenziva?
Veliko se govori tudi o mogoči ruski ofenzivi. Ruska vojska je sicer letos, ko je ukrajinski primanjkovalo streliva in je imela težave (in jih še ima) zaradi pomanjkanja rekrutov, osvojila manj kot 300 kvadratnih kilometrov ozemlja, kar je za manj kot tretjino Prekmurja. Zato je vprašanje, ali bi ji uspelo prebiti fronto, ko se bo ukrajinska vojska okrepila z ameriškim strelivom. Nekateri napovedujejo začetek ruske ofenzive maja, še preden bo junija EU Ukrajini poslala granate, kupljene zunaj Evrope.
Obstaja pa upravičena bojazen, da milijonsko mesto Harkiv, drugo največje v Ukrajini, v naslednjih mesecih čaka usoda povsem porušenega Mariupolja. Menda hoče Putin prebivalce spoditi, da bi lažje napadel z vojsko. Ruska propaganda širi laži o množičnem begu iz mesta, kjer pa življenje teče naprej.