Matic Matjašič, kandidat Liste mladih. Povezujemo, je bil zadnja štiri leta mestni svetnik in sprva tudi del koalicije župana Saše Arsenoviča, a je kmalu postal eden najglasnejših kritikov županove ekipe na sejah mestnega sveta, kjer je predsednik in trenutno edini predstavnik Liste mladih. Listo je kot takratni predsednik mariborskega mladinskega sveta ustanovil tik pred lokalnimi volitvami leta 2018.

Kako ocenjujete urejenost prometne infrastrukture v mestu (cest, pločnikov, kolesarskih poti)?

Prometno infrastrukturo je v Mariboru čas že zdavnaj povozil, kljub nekaj olepševalnim popravkom v zadnjem času, pa temeljite prenove že dolgo ni bilo. Aktualni župan je pred časom v enem izmed intervjujev dejal, da bi za preplastitev vseh cest v Mariboru potrebovali 4 milijone evrov, tega denarja pa da ni. No, samo projekt preplastitve Glavnega trga se je z aneksi podražil za vsaj toliko.

Se vam zdi, da je bilo to področje v zadnjih štirih letih zapostavljeno?

DA, morda ni bilo zapostavljeno v strogem centru mesta, definitivno pa ljudje, ki ne živimo v centru mesta, prav tako živimo v Mariboru in marsikdo bi se z veseljem zapeljal do mesta s kolesom, kot radi poudarjamo spremembo navad, a bi se še raje zapeljal po urejeni kolesarski poti, brez strahu, da te že navsezgodaj zbije avto ali tovornjak.

Kateri cestni odseki na območju Mestne občine Maribor so najbolj potrebni obnove?

Tisti, ki jih uporablja največ ljudi, ko se iz t.i. spalnih naselij odpravljajo na delo (Tezno, Nova vas, Borova vas, Studenci, Radvanje …). Ob jutranji vožnji v službo ter res slabem stanju cest je praktično nemogoče ne politi jutranje kave v avtu.

Se vam zdi pomembno, da se center mesta in njegova periferija (mestne četrti in krajevne skupnosti) enakomerno razvijajo?

Absolutno. Mestna občina Maribor je vseh 148 km2 in ne 2 km2 centra mesta.

V katere predele mesta je potrebno takoj vložiti dodatna sredstva?

Enakomerno v vse dele mesta, zagotovo pa pospešeno v t.i. “spalna naselja”, kjer živi ogromno občanov, ki se vsako jutri odpravljajo na delo bodisi proti centru mesta, v druga mesta ali celo preko meje in za dobro jutro najprej zapeljejo na skorajda makadamske ceste.

Je dostop do zdravstvenih storitev zagotovljen vsem občanom v vseh predelih mestne občine?

NE. Nedavno se je pojavila težava s koncesijo v Malečniku, podobne težave so imele že tudi druge mestne četrti in krajevne skupnosti.

Je ambulant dovolj, kako je z njihovo urejenostjo? Kje primanjkuje ostalih storitev (zobozdravstvo, fizioterapija, lekarne, …)?

Primarni nivo zdravstvene dejavnosti je podhranjen, v Mariboru danes praktično ne moreš dobiti osebnega zdravnika, podobno je pri zobozdravnikih. Tukaj bo potrebno v sodelovanju z državo močno okrepiti primarni nivo, ki je najbližje ljudem.

Kaj boste kot morebitni župan/županja najprej naredili na področju komunalne infrastrukture?

Investicije v omrežje, prva stvar pa zagotovitev osnove – pitne vode vsem občanom Mestne občine Maribor v obstoječih objektih.

Kje, če sploh, vidite največje težave pri vodooskrbi, kanalizaciji in ravnanju z odpadki?

Največja težava je, da ljudje leta 2022 v drugi največji občini v državi, nekaj kilometrov iz centra mesta nimajo vodovoda in pitne vode! To je sramota za naše mesto in mora biti prioriteta vlaganj v komunalno infrastrukturo. Dobički komunalnih podjetij so se v preteklosti namesto vlaganj v omrežje, prelivali v proračun in za druge namene. Že samo s strogo namensko porabo denarja, ki pride v sistem komunalnih podjetij, bi se lahko solidno vzdrževalo in nadgrajevalo vodovodno in kanalizacijsko omrežje.
Pri odpadkih smo vse boljši pri ločevanju, za kar gre zahvala vsem občanom! So pa še vedno črne packe nekateri ekološki otoki, ko bomo večino odpadkov ločili, sortirali, težave z mešanimi komunalnimi odpadki skorajda skopnijo in debate o sežigalnici bodo brezpredmetne.

Zeleni prehod: Kako si predstavljate energetsko oskrbo v Mestni občini Maribor do leta 2030?

Absolutno s prehodom na zeleno energijo, v Mariboru imamo največ sončnih dni v Sloveniji! In to velja izkoristiti predvsem za postavitev sončnih elektrarn. Tudi Drava nam nudi ogromno energije, ki se jo da izkoristiti, ne samo z obstoječimi hidroelektrarnami, ampak celo z manj invazivnimi posegi. Praktično ima Maribor vse naravne danosti, da postane samooskrbno mesto z energijo, a zato je treba pomladiti infrastrukturo ter načrtno vlagati s ciljem postati Zeleni Maribor, čeprav se v nogometnem žargonu zelene izogibamo, se je tu veselim!

Podpirate projekt večjih zadružnih sončnih elektrarn? Kaj boste storili na tem področju?

DA, zavzemal se bom, da bodo poleg večjih sončnih elektrarn imeli možnost sodelovati tudi občani v večstanovanjskih stavbah – blokih, večina le teh ima ravne strehe in bi z sončnimi elektrarnami ter povezavo le teh v strnjenih naseljih blokov (Nova vas, Borova vas…) lahko bile te skupnosti praktično samooskrbne.

Ali podpirate zaprtje prometa osebnih vozil na Lentu?

DA. Leta 2014, torej kar nekaj let preden sem bil izvoljen v mestni svet, sem začel iniciativo Lent Mariboru, Lent ljudem! Takrat sem zbral na stotine podpisov podpore, govoril s tamkajšnjimi prebivalci, gostinci. Ne boste verjeli, celo s Sašo Arsenovičem sva se še septembra 2018 strinjala, da je potrebno zapreti Lent, ki je naše sprehajališče ob Dravi, a da mora zaradi pomanjkanja alternativ Koroška ostati odprta vsaj ob konicah in čez teden ter absolutno za javni promet. Potem je prevladal osebni interes in samovolja in danes nas želijo postaviti v pozicijo, da na Lentu ostanejo avtomobili, češ, da Koroške več ne moremo odpreti, drugih alternativ pa ni. Moja vizija je jasna, Lent naj bo sprehajališče, Koroška pa “shared space” z upočasnjenim prometom ter javnim prevozom.

Katere večje razvojne projekte po vašem mnenju potrebuje Maribor?

Največji razvojni projekt mora biti intenzivna gradnja dostopnih stanovanj predvsem za mlade, sicer bodo mladi še naprej iz tega mesta odhajali in mesto bo slej kot prej dobesedno umrlo. Če v mestu ni mladih, mesta ni. Poleg stanovanjske gradnje pa vzpodbujanje gospodarstva in varnih zaposlitev. Če teh dveh osnovnih pogojev Maribor ne zagotovi, so vsake ideje o ostalih razvojnih projektih zaman.

Kako vidite vlogo mariborskega letališča pri razvoju?

Za masovni turizem je letališče zagotovo premalo, ima pa lahko pomembno vlogo pri butičnem, kulturnem in športnem turizmu v mestu.

Na kak način boste kot morebitni župan/županja komunicirali z občankami in občani? Bodo vrata zanje vedno odprta?

Vrata moje županske pisarne bodo dobesedno odprta. Trenutno je župan za zaklenjenimi dvojnimi vrati, z video nadzornim vstopom in varnostniki, sam pa si tega kot župan ne želim. Svojo pisarno bi večkrat iz občinske stavbe preselil kar v mestni park ali pa v kakšen javni prostor v centru mesta, v prostore nevladnih organizacij. Župan mora biti med ljudmi, ne zaprt in zaklenjen v svoji pisarni. Prva prioriteta našega programa poMLADImo Maribor je pomladitev občine, v smislu digitalizacije, manj birokracije in večja vključenost vseh občanov. Pa ne odprta vrata samo občine, sam bi odprl tudi vrata vseh pisarn MČ in KS, ki bi tako postale neka vstopna točka, informativna pisarna za vse občane, vzporedno s tem pa seveda sistem, ki nam je mladim bližje – digitalizacija, strojno berljivi dokumenti, proračun predstavljen tako, da vsak občan vidi, kam gre vsaki evro, sprotni nadzor sredstev. Današnja tehnologija nam vse to omogoča, a se je stari politiki bojijo ali pa namerno zavirajo, da občani ne bi imeli več vpogleda. Mladi bomo to spremenili!

Mora biti strpnost ena izmed pomembnih osebnostnih lastnosti župana?

DA. Strpnost, razumevanje vseh občanov, znati poslušati in spoštovati različna mnenja so osnove, ki jih mora imeti župan. To smo verjetno od vsega v tem mandatu najbolj pogrešali, nestrpnost in nervoza najvišjega funkcionarja je eskalirala celo v nasilje, a to se bo z novim županom zagotovo spremenilo.