V prvem četrtletju letošnjega leta je slovenski borzni indeks SBITOP zabeležil izjemno 17-odstotno rast, kar je bilo v primerjavi z manj izrazito rastjo drugih svetovnih trgov, kot so Nasdaq in S&P 500 z okoli 12 odstotki (merjeno v evrih) ter nemškim DAX z desetimi odstotki, precej izstopajoče. Visoka rast domačega indeksa ni bila presenetljiva, saj slovenska podjetja poslujejo stabilno in učinkovito, so finančno zdrava z nizko zadolženostjo ter privlačijo investitorje z visokimi dividendami.

Pred začetkom leta so bila domača podjetja ocenjena kot finančno privlačna, in tudi po tej znatni rasti njihova vrednotenja ostajajo atraktivna. Prvi kvartal je na svetovnih trgih deloval kot sanjski scenarij za vlagatelje, z umirjajočo se inflacijo, dobrimi poslovnimi rezultati za pretekli kvartal, močnim trgom dela in pričakovanji, da se bodo obrestne mere v ZDA čez leto znatno znižale, kar je dodatno podžgalo rast trgov.

Novi signali iz Feda

V marcu so se pokazali prvi znaki, da inflacija v ZDA ne upada tako hitro kot prej in se je v aprilu celo okrepila, kar je povzročilo letošnjo aprilsko korekcijo na finančnih trgih. Sporočilnost uradnikov ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) se je spremenila, zdaj namreč napovedujejo daljše obdobje visokih obrestnih mer.

Sprva je trg predvideval znižanje obrestnih mer za 1,75 odstotne točke med letom, zdaj pa so pričakovanja omejena na znižanje za največ 0,75 točke, kar predstavlja razliko cele odstotne točke v stroških financiranja kapitala prek dolga. Na primer, povečanje stroška kapitala za določeni projekt z deset na 11 odstotkov zmanjša vrednost projekta za desetino. Zaradi teh spremenjenih pričakovanj smo v aprilu zabeležili korekcijo na delniškem trgu.

INFOGRAFIKA: Delo

Posledično so se donosi na desetletne ameriške obveznice povišali za 40 bazičnih točk in dosegli nivo več kot 4,6 odstotka. To, skupaj z aktualnimi geopolitičnimi napetostmi, še naprej pritiska na delniške trge. Inflacija v ZDA ostaja visoka predvsem na področjih, kot so stanovanjski trg in nujne storitve, kot sta zdravstvo in šolstvo. Poleg tega so se letos ponovno zvišale cene ključnih surovin, kot so aluminij, nikelj in baker, pri čemer je posebej opazno povečanje cene nafte, ki se je letos zvišala za 15 odstotkov. To bo verjetno dodatno prispevalo k prihodnjim inflacijskim meritvam, še posebej zaradi trenutnih geopolitičnih razmer.

Negotovosti povzročajo padce delnic

Obrestne mere, ki so povišane dalj časa, kot je bilo pričakovano, in negotovosti zaradi cen nafte ob napetostih med Izraelom in Iranom, so na delniških trgih aprila povzročile petodstotni padec delniških trgov. Sicer smo vstopili v sezono kvartalnih poslovnih poročil, ki se je začela spodbudno z osemodstotno rastjo dobička in triodstotno rastjo prihodkov podjetij v indeksu S&P 500, čeprav je poročalo le dobrih 20 odstotkov vseh podjetij.

Z močnim trgom dela in pričakovanji morebitnega znižanja obrestnih mer v ZDA, posebej ker smo v volilnem letu, kljub možni volatilnosti inflacije, lahko do konca leta pričakujemo rast na delniških trgih. Poleg tega je inflacija v območju evra trenutno pri 2,4 odstotka, torej nižje kot v ZDA, kar lahko pripelje do pričakovanj, da bo Evropska centralna banka (ECB) obrestne mere znižala pred Fedom, to pa bi lahko dodatno okrepilo dolar v primerjavi z evrom.