Vprašanje, ali demokracija lahko preživi, se morda sliši cinično, ampak v 21. stoletju romantizirane ideje o demokraciji umirajo, poroča tudi Los Angeles Time. Navaja, da najnovejša globalna poročila kažejo na krčenje demokracije v vseh regijah sveta. Raziskave kažejo na široko razočaranje nad demokracijo, zlasti med mladimi.

Razdvajanje naroda s pomočjo volitev

V tem okviru volitve redko pripomorejo k obnovi zaupanja v demokracijo. Namesto da bi prinesle pozitivne spremembe, volitve pogosto vzbujajo le frustracijo, saj prinašajo premalo konkretnih izboljšav. Poleg tega jih voditelji izkoriščajo za utrjevanje svoje moči, hkrati pa lahko razdvajajo družbo ali spodbujajo nasilje.

Volitve lahko demokracije naredijo ranljive za zunanje napade, kar je še posebej očitno na Tajvanu, kjer so načrtovane nacionalne volitve 13. januarja 2024. Uradnik vladajoče Demokratične progresivne stranke, Vincent Chao, poudarja, da so same volitve ključni element nacionalne varnosti proti Kitajski. Kitajska namreč grozi s silovitim ponovnim prevzemom otoka, vendar Chao poudarja, da je demokracija najboljša obramba proti takšnim grožnjam.

Toda demokracija hkrati izpostavlja Tajvan ranljivosti. Kitajska vlada in njene zaveznice izkoriščajo odprto politično okolje otoka za širjenje dezinformacij ter vzbujanje dvomov o sami demokraciji. Kitajske operacije vpliva segajo v vsako sosesko; mnogi predsedniki mestnih četrti na Tajvanu, ki so v bistvu izvoljeni predsedniki sosesk, so prejeli finančno podporo iz Kitajske, predvsem v obliki brezplačnih potovanj na celino.

Volitve za utrjevanje obstoječe oblasti

Kljub temu je volilni postopek na Tajvanu bolj svoboden in pošten v primerjavi z večino držav. Prve volitve leta 2024 v Bangladešu 7. januarja bodo verjetno samo utrdile obstoječo oblast; glavna opozicijska stranka se je odločila, da se ne bo udeležila volitev, sklicujoč se na grožnje svojim članom. Volitve v Pakistanu 8. februarja bodo najverjetneje le še poglobile konflikte med najbolj priljubljenim politikom države, nekdanjim premierjem Imranom Khanom, ter vplivno vojaško oblastjo.

1. februarja bo Indonezija gostila največje enodnevne volitve na svetu, kjer se bo več kot 250.000 kandidatov potegovalo za več kot 20.000 političnih položajev na vseh ravneh oblasti. Predsednik države Joko Widodo, ki se mu mandat izteka, je po oslabitvi lokalne demokracije in nacionalne protikorupcijske komisije uporabil državno moč za podporo svojemu nasledniku, Prabowo Subiantu, ki ima zabeležene primere kršitev človekovih pravic.

17. marca bo svet priča veliki razliki med volitvami in dejansko demokracijo. Tisti dan naj bi tako Rusija kot Ukrajina izvedli volitve. Vendar je verjetno, da bodo le volitve v Rusiji, ki so nedemokratične, dejansko potekale. Ukrajinske demokratične volitve pa bi se lahko odložile, da bi zaščitile volivce pred morebitnim napadom z rusko vojaško opremo na poti do volišč.

Spomladi bodo nekatere ključne volitve morda razkrile, ali lahko opozicija obrne upad demokracije. V Iranu so namreč vladajoči diskvalificirali tisoče kandidatov za parlamentare volitve, ki bodo 1. marca.

Opozicije imajo le omejene možnosti

Splošne volitve v Južni Afriki, ki bi lahko potekale že maja, bi lahko omogočile opozicijski zvezi, da prevzame oblast od stranke, ki vlada državi od konca apartheida pred 30 leti. Vendar pa je sprememba oblasti polna tveganj. Naraščajoči avtoritarizem določa ozadje tudi največjih svetovnih volitev, ki bodo potekale v Indiji med aprilom in majem. Premier Narendra Modi, hindujski nacionalist, velja za močnega favorita za tretji petletni mandat. Vendar njegovo vse bolj avtokratsko vedenje vključuje omejevanje moči regij, kaznovanje kritikov in novinarjev ter vojaški in digitalni zatir v Kašmirju.

Druge največje svetovne volitve se bodo zgodile v Evropski uniji, kjer bo približno 400 milijonov volivcev v 27 državah junija izbiralo Evropski parlament. Vendar pa je verjetno, da bodo skrajno desne, protimigrantske stranke, dosegale pomembne uspehe. 

V več državah, kjer bodo letos potekale volitve, se postavljajo resna vprašanja o izvajanju volilnih postopkov. Največja taka vprašanja so zagotovo v Mehiki, kjer sta Andrés Manuel López Obrador in njegova vladajoča stranka Morena odvzela neodvisnemu nacionalnemu volilnemu inštitutu (INE) velik del lokalnega osebja in sredstev, potrebnih za zagotovitev integritete volitev na nacionalni ravni 2. junija.

Jesen vključuje volitve v dveh velikih državah, kjer so bile prejšnje volitve zaznamovane z napadi na vladni sedež. V Braziliji bodo oktobra potekale obsežne mestne volitve, prve po poskusu podpornikov predsednika Jaira Bolsonara, da bi razveljavili njegov poraz leta 2022.

Nato sledijo predsedniške volitve v Združenih državah Anerike in to novembra. Bivši predsednik Trump še vedno trdi, da je zmagal na volitvah leta 2020, in pravi, da bo pomilostil mnoge, ki so bili obsojeni zaradi zvezne zločinske dejavnosti med vstajo leta 2021. Kljub temu vodi na anketah in obljublja preganjanje nasprotnikov ter uveljavljanje "diktature", če znova prevzame najmočnejši predsedniški položaj na svetu.

Kaj lahko pričekujemo za Evropske volitve 2024?

V okviru evropskih volitev, ki se odvijajo vsakih pet let, državljani Evropske unije izbirajo poslance, ki jih bodo zastopali v Evropskem parlamentu. Volitve potekajo v vseh 27 državah članicah EU. Zadnje volitve so bile maja 2019, medtem ko so naslednje napovedane od 6. do 9. junija 2024. Za sodelovanje na volitvah je potrebno kot državljan EU opraviti prijavo.

Leto 2024 bo zaznamovano z izvolitvijo 720 evropskih poslancev, ki bodo imeli odločilen vpliv na oblikovanje politike v Evropskem parlamentu. To demokratično dejanje omogoča državljanom EU, da izrazijo svoje stališče in sodelujejo v oblikovanju usmeritev Evropske unije v prihodnosti.

Več si lahko preberate na straneh Evropskega parlamenta ali na tej povezavi.

Ob koncu leta se bo morda zdelo, da smo Zemljani doživeli en sam dolg svetovni volilni cikel. Ljudje bi lahko začeli ponovno premišljevati o sami naravi volitev in držav, ki so hkrati premajhne za reševanje globalnih izzivov, kot so podnebne spremembe, pandemije in vojne, ter prevelike, da bi ustrezno zadovoljile potrebe lokalnih skupnosti.

S številnimi posamezniki, še posebej med mladimi, ki izgubljajo zaupanje v vladne institucije in volitve, bi lahko leto 2024 spodbudilo večje zanimanje za nove demokratične pristope, ki državljanom omogočajo učinkovitejše upravljanje lokalnih skupnosti in reševanje globalnih izzivov.