kultura

20 let etnološke zbirke Šribarjevih - Če ne bi vlagala v muzej, bi imela tri hiše

3.7.2023 | 08:40 | P. P.

Župan MO Krško Janez Kerin čestita Lojzetu in Ljudmili Šribar. (Foto: Pavel Perc)

Lojze Šribar

Predsednik MČ Leskovec Jože Olovec tudi ceni trud Šribarjevih.

Ljudske pevke Lastovke iz Leskovca

Zanimanje obiskovalk

Kobile - Od Lojzetove najdbe svetinjice enega od izgnancev do etnološke zbirke Kobile z okoli 5000 predmeti

Župan Mestne občine Krško Janez Kerin je ob 20-letnici etnološke zbirke Šribarjevih v Kobilah izrazil iskreno zahvalo Ljudmili in Alojzu Šribarju za dve desetletji njunih prizadevanj, truda in energije za vodenje etnološkega muzeja Kobile. Župana so seznanili, da zakonca Šribar pravzaprav zbirata predmete že od leta 1970, torej več kot 50 let. Etnološke zbirke predstavljajo izjemno pomemben vir informacij o naši kulturni dediščini in tradiciji. Te zbirke vsebujejo predmete, kot so: oblačila, orodja, pripomočki, okraski in še mnogo drugih, ki so bili uporabljeni v preteklosti in predstavljajo pomemben del naše zgodovine.

Vsak predmet nosi za seboj zgodbo, ki nam omogoča boljše razumevanje naše preteklosti in identitete. Take zbirke nam omogočajo, da bolje razumemo našo preteklost in se lažje povežemo z našimi koreninami. ''Ljudmila in Alojz Šribar sta velik vzor ter sta opravila izjemno delo in izkazala predanost na področju zbiranja etnoloških predmetov, ohranjanju snovne dediščine kot pomniku življenja prednikov in ljudskega izročila za zanamce. Dodatno vrednost predstavlja dejstvo, da so predmeti v njuni lasti na voljo za ogled javnosti, kar nam vsem omogoča, da bolje razumemo in cenimo našo kulturno dediščino,'' je poudaril župan.

Prireditve v Kobilah so postale prepoznavne, ne samo za nekdanjo KS Leskovec, po novem Mestno četrt Leskovec. Predsednik sveta le-te Jože Olovec je izrazil željo, da bi osnovne šole pogosteje obiskovale domačijo Šribar, da bi se učenci neposredno seznanjali s predmeti etnološke dediščine.

VSAK PREDMET IMA SVOJO ZGODBO

''Ne trdim, da sva bila uspešna, saj zbiranje starin, kot smo včasih temu rekli, ni bila najina življenjska nuja. Pred leti nama je starejši gospod celo rekel, če bi ves ta čas in delo namenila bolj življenjskim zadevam (mislil je seveda dobremu gospodarjenju), bi lahko imela že tri hiše. Ohranjanje dediščine preteklih rodov je res nekoliko svojevrstna strast. To so krhotine. Predmeti nimajo več v popolnosti svojih nekdanjih značilnosti, radi pa bi jih ohranili za spomin, ker so bili za množico prednamcev življenjsko pomembni. Uporabljali so jih pri svojem delu, ob vsakodnevnih potrebah,'' je povedala Ljudmila Šribar.

Vsak predmet dediščine je treba povezati s svojim časom, vsak predmet ima svojo zgodbo. Lojze je prvo zaznal, ko je v sevniškem potoku, še skoraj kot otrok, našel svetinjico enega od izgnancev med drugo (svetovno) vojno. Danes pa je v etnološki zbirki Kobile okoli 5000 predmetov. Večina jih je v posebnem zvezku popisanih, z merami in imeni darovalcev, nekdanjih lastnikov, ki jih niso več potrebovali in uporabljali, so pa zaznali njihovo dragocenost za prednike in jih želeli ohraniti ter jih dve desetletji prinašali v njun muzej. To so večinoma predmeti ruralnega, torej kmečkega okolja, le kaka desetina je takih, ki so jih uporabljali meščani, socialno bolje stoječe družine, tudi izobraženci.

Tisti, ki raziskujejo ljudsko življenje preteklih časov iz njih izluščijo cele zgodbe.

Vsa ta leta sta Šribarjeva vlagala veliko svojega denarja in dela v obnovo domačije, pomagali so jima tudi številni dobri ljudje, podjetniki, pa tudi krška občina. Najprej sta leta 1996 obnovila razpelo v bližini hiše. Lojze je s pomočjo podpornikov zgradil 170 m podpornih kamnitih zidov in škarp. V nekdanji kleti za poljske pridelke sta leta 2004 uredila galerijo. Prvi je razstavljal leskovški slikar Rafael Andlovic. Od leta 2006 do 2017 so v Kobilah organizirali sedem likovnih kolonij, na katerih so sodelovali umetniki iz številnih slovenskih krajev, ki so podarili 86 slik.

Spomnimo: Ljudmila in Alojz sta v začetku osemdestih let kupila od potomcev nekdaj premožnega kmeta Johana Kranjčeviča domačijo, ki je bila v Kobilah zgrajena leta 1874. Nazadnje je bila obnovljena leta 1923. Od leta 1954 v hiši ni nihče živel.

Februarja 2001 je ZVNKD Ljubljana dal predlog za vpis te domačije v zbirni register. Kobile so zelo majhna vas, v tridesetih letih je v njej živelo od 60 do 70 prebivalcev, danes jih je še manj kot 20. Domačija je bila zadnjih dveh desetletjih prostor številnih likovnih, glasbenih, plesnih, literarnih, rodoslovnih, blagoslovitvenih, strokovno-etnoloških, fotografskih, šolskih in še kakšnih prireditev.

Jubilej etnološke zbirke v Kobilah je prijetno obogatilo še petje ljudskih pevk Lastovke iz Leskovca pri Krškem.

‹ nazaj