Države članice EU imajo skupaj 3,19 milijona hektarjev vinogradov, ki predstavljajo 1,8 odstotka vseh kmetijskih zemljišč. Slovenija zavzema 0,455 odstotka površine EU, delež slovenskih vinogradov pa predstavlja 0,495 odstotka vinogradov unije. Slovenija je torej "bolj vinogradniška" kot EU v povprečju, zato je razumljivo, da se imenujemo in dojemamo kot vinogradniška dežela, piše v Zborniku prispevkov vinogradniško-vinarskega kongresa leta 2017 v Šentjerneju.
V Sloveniji vino pridelujemo v devetih vinorodnih okoliših, ki so združeni v tri vinorodne dežele - Podravje, Posavje in Primorsko. Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva Kmetijskega inštituta Slovenije za leto 2019 navaja, da je v povprečju zadnjih let 41,4 odstotka površin vinogradov v podravski, 17,3 odstotka v posavski in 41,3 odstotka v primorski vinorodni deželi.
Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) je bilo leta 1991 v Sloveniji 16.735 hektarjev vinogradov, leta 2020 pa se je njihova površina zmanjšala na 15.265 hektarjev. Količina pridelanega grozdja je močno odvisna od vremenskih dejavnikov. Po podatkih Sursa so v zadnjih 30 letih najmanj grozdja, 87.075 ton, pri nas pridelali v letu 1995, ko je bilo veliko neurij s točo in burjo, slabe letine so bile še v letih 2003, 2012 in 2017.
V zadnjih 30 letih je bilo tudi veliko po količini, pa tudi po kakovosti zelo dobrih letin, denimo leta 2018 (126.958 ton grozdja) in leta 2015 (117.586 ton). A količinsko zelo dobre letine so, kot je za STA pojasnila Barbara Zagorc s Kmetijskega inštituta Slovenije, mnogokrat napolnile kleti in povzročile težave v panogi.
Pridelek vina je v Sloveniji med 800.000 in 900.000 hektolitrov letno. Po podatkih Sursa je bila rekordna letina leta 2004, ko je bilo pridelanih 940.000 hektolitrov, najslabše pa je bilo leta 1995, ko je bilo pridelanih 610.000 hektolitrov vina. Ocena pridelanega vina po podatkih Sursa je ocenjena na podlagi koeficienta 0,7 oz. 0,7 litra vina na kilogram grozdja.
Po navedbah spletne strani www.gov.si/teme/vinogradnistvo-in-vinarstvo/ v Sloveniji gojimo 48 sort vinske trte. Prevladujejo bele sorte, pri čemer je na prvem mestu laški rizling. Glavnino pridelka oz. 70 odstotkov predstavljajo kakovostna vina z zaščitenim geografskim poreklom. Slovenija uvaža v glavnem namizno vino, izvaža pa kakovostna vina. Potrošnja vina na prebivalca od leta 2009 do leta 2019 po podatkih Sursa sega od 32,17 (2017) do 43 litrov (2015).
Slovenci se ponašamo tudi z najstarejšo trto na svetu. Žametovka oz. modra kavčina, ki raste na mariborskem Lentu, je s potrjeno starostjo več kot 400 let vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov kot najstarejša trta sveta, ki še vedno rodi. Posajena je bila ob koncu srednjega veka, ko so Maribor oblegali Turki, njene potomke pa danes rastejo skoraj na vseh celinah in v številnih krajih po Sloveniji. Od 35 do 55 kilogramov simboličnega letnega pridelka vina ustekleničijo v decilitrske stekleničke umetnika Oskarja Kogoja, piše na spletni strani www.visitmaribor.si.