»Zaljubljen sem v pivo, razmišljam o pivu, živim pivo, pijem, delam, varim, prodajam pivo in predvsem rad govorim o pivu,« je svoje pivoljubje opisal Samo Žabkar, direktor in glavni pivovar v mali pivovarni Reset v Brežicah. Brežiška pivovarna, ki letos vstopa v četrto leto delovanja, je bila gostiteljica letošnje prireditve ob mednarodnem dnevu piva, ki ga od leta 2017 praznujemo prvi petek v avgustu.
Kot pravi Žabkar, živimo v čudovitem obdobju, kar se piva tiče. »Ponudba je ogromna, pivovarji ustvarjajo vedno nove okuse. Vsakdo lahko najde pravo pivo zase, če si le upa poskusiti nekaj novega. Po dveh koronskih letih se pivovarji počasi postavljamo nazaj na noge. Trg je velik in ga je dovolj za vse. Verjamemo v povezovanje in druženje med pivovarji.« V pivovarni Reset so lani zvarili 140.000 litrov piva, letos bodo to številko presegli, napoveduje Žabkar.
Za male pivovarje ni meja
Kot pravi, vsako pivo, ki ga dobi v kozarec, analizira do potankosti, tako kot režiser analizira vsak kader filma posebej. »Vsako pivo, ki ga spijem, razstavim na prafaktorje, kakšne barve je, kakšna je pena, struktura mehurčkov, kakšne arome zaznam in kakšni okusi se pojavljajo. Dobro pivo kliče po še, je prijetno za pitje, pivec se z njim ne trudi, pač pa mu steče in v njem uživa.« Pri pivu je pomemben tudi pookus, kar je drugače od vinskega sveta, kjer ocenjevalci vino izpljunejo, pojasni. »Pivovarski sodniki pivo pogoltnemo, ker nas zanima, kaj se zgodi, ko pivo potuje po grlu, ali je grenkoba prijetna, mehka, gladka, ali pa naporna in nam vleče koren jezika skupaj.«
Pivo se razvija, okusi se iz leta v leto spreminjajo, pravi. »Za male pivovarje meja dejansko ni. Med dodatki za pivo posegamo po raznih sadnih pirejih, karkoli sadnega gre lahko v pivo. Pil pa sem že zelo nenavadna piva, denimo pivo iz francoskih rogljičkov, pa pivo z gumi medvedki. Če le na koncu pivo izpade dovolj dobro, dovolj pitno in prijetno za množico, ki po njem povprašuje, bo preživelo.« Pa vendar, kot dodaja, pri nas še vedno dominirajo enostavna, nežna pitna piva, ki smo jih vajeni skozi zgodovino. »Toda trend se vendarle počasi obrača. Mali pivovarji s proizvodnjo 'ale' piv, ki so drugačna od enostavnih industrijskih lagerjev, krepijo tržni delež,« pravi. »Tako majhni pivovarji počasi odvzemamo nekaj malega velikim, ustvarjamo polnejša, bolj sadna piva, uporabljamo široko množico hmeljev, ki pivu dajo različne arome, okuse, vonje. Pivci prepoznavajo kakovost in trud, vložen v pivo. Seveda kakovost sestavin za sabo potegne visoko proizvodno in posledično tudi prodajno ceno. A ljudje se vse bolj zavedajo, da je bolje spiti manj, a to kakovostno.«
Spajanje pivovarske izkušnje in potovanja
Da bi vlogo piva v slovenskem turizmu še dodatno okrepili, so pri Združenju slovenskih pivovarn, ki deluje v okviru Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije, oblikovali nov turistični produkt BeerPass Slovenia. Trenutno vključuje petnajst slovenskih pivovarn, startal pa naj bi v nekaj dneh. »Gre za edinstven turistični produkt v smislu spajanja pivovarske izkušnje pri pivovarjih in potovanj po Sloveniji. Toda ne gre samo za degustacijo piva. Želimo tržiti Slovenijo kot destinacijo, ki je bogata z malimi pivovarnami, hkrati pa gosta popeljati še do kakšne naravne ali kulturne znamenitosti,« pojasnjuje Andrej Sluga, predsednik Združenja slovenskih pivovarn pri Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij.
V združenju so ob tem oblikovali vodnik po slovenskih pivovarnah, ki ga sestavljata spletna stran, kjer so zapisane vse pivovarne in kontakti, ter potni list oziroma knjižica, v kateri je predstavljenih petnajst pivovarn z njihovimi pivi ter seveda zemljevidom s pivovarnami in ključnimi turističnimi atrakcijami po Sloveniji. Ko obiskovalec zbere pet žigov pivovarn s seznama, lahko sodeluje v žrebanju za 100 litrov piva, tisti, ki bodo v enem letu zbrali vseh petnajst žigov, pa bodo sodelovali v žrebanju za 300 litrov piva. Knjižice so naprodaj v vseh petnajstih pivovarnah.
Slovensko pivo je odlično
Po Slugovih besedah imamo v Sloveniji odlično pivo, z njim lahko brez težav konkuriramo najboljšim. »Marsikdo od naših kolegov izvaža v vse, tudi najbolj zahtevne evropske države, Belgijo, Nemčijo, Veliko Britanijo, nekateri celo na Kitajsko. Glede izbora piv, tehnologije, kakovosti lahko konkuriramo s komer koli. Sledimo svetovnim trendom, smo v evropskem vrhu,« pravi. Slika na področju slovenskega pivovarstva se je sicer začela spreminjati v zadnjih letih, ko smo tudi v Sloveniji začeli dobivati male, tako imenovane kraft pivovarje, pravi Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS. Pivovarji prodajo dve tretjini piva v trgovinah in tretjino v gostinskih lokalih. »Gostinski lokali so prevladujoča lokacija prav za manjše pivovarje. Zato je toliko bolj pomembno, da sodelujejo z lokalno gostinsko kot tudi turistično ponudbo,« dodaja Zagorčeva. Pri spajanju piva in hrane pa pivovarji korakajo na novo pot, podobno vinarski. »Zato nas na tem področju prav gotovo čaka še marsikatero presenečenje.«
