Na Hrvaškem so stekla pogajanja za oblikovanje nove koalicije, potem ko vladajoča stranka HDZ ni dobila zadostnega števila poslanskih mandatov, da bi lahko z dosedanjimi partnerji in poslanci nacionalnih manjšin sestavila vladno večino. Največja opozicijska stranka SDP in večina drugih levosredinskih, liberalnih in tudi desničarskih strank sodelovanje s HDZ zavrača, to pa ne velja za skrajno desno Domovinsko gibanje, ki se je s HDZ že začelo pogajati. Prvi krog pogovorov je potekal v vladnih Banskih dvorih, ki jih ima HDZ, ki vodi tehnično vlado, očitno kar za svoje strankarske prostore. Vodstvo Domovinskega gibanja se je pred tem srečalo tudi s predstavniki SDP-jeve koalicije Reke pravice ter z vodilnimi iz konservativne desničarske koalicije Mosta in Hrvaških suverenistov. Na mizi je namreč tudi predlog SDP o sestavi začasnega protihadezejevskega bloka, ki bi onemogočil še tretjo vlado premierja Andreja Plenkovića.
Osem poslancev manjšin drži skupaj
Sodeč po izjavah akterjev po uvodnih pogovorih se zdi, da je bližje uresničitvi desničarska vladna koalicija na čelu s HDZ, ki že ima 61 poslancev. Domovinsko gibanje, v katerem so mnogi bivši pripadniki desnega krila HDZ, jih ima 13. Če bi se jim pridružilo še osem manjšinskih poslancev, bi Hrvaška dobila vsaj na papirju stabilno vlado z več kot 80 poslanci v 151-članskem saboru, ki bi bila tudi ena najbolj desnih. Težava tega scenarija je, da Domovinsko gibanje za nobeno ceno noče sedeti v vladi s tremi poslanci srbske stranke SDSS, v katero so po trditvah Domovinskega gibanja včlanjeni tudi tisti, ki so bili na strani srbskih agresorjev med vojno na Hrvaškem. Sicer bi tudi brez treh poslancev srbske manjšine imeli saborsko večino, vendar pa je vseh osem poslancev manjšin za zdaj odločnih, da bodo nastopali skupaj in enotno, tudi če bi to pomenilo odhod v opozicijo.
V vlado brez manjšin pa noče niti partnerica v koaliciji okoli HDZ, Hrvaška socialno-liberalna stranka (HSLS), ki ima dva poslanca. Obstaja sicer možnost, da predstavniki manjšin ne bi bili formalno v vladi, v kateri bi bilo Domovinsko gibanje. Doslej so denimo imeli podpredsednika vlade, poslej bi morda bili na visokih položajih na določenih ministrstvih kot partnerji HDZ.
SDP bi vse razen HDZ
Manjšine sicer lahko čakajo na razplet dogodkov. SDP s partnerji namreč poskuša oblikovati svojo večino, ki se ne bi obremenjevala z ideološkimi razprtijami, temveč bi predvsem sprejela oziroma spremenila tri zakone. Odpravila bi v kazenski zakonik nedavno dodano kaznivo dejanje »nedovoljenega razkritja vsebine preiskovalnega ali dokaznega dejanja«, bolj znano kot »lex AP«, po začetnicah Andreja Plenkovića. Začetnice so se pojavile potem, ko so mediji objavili telefonska sporočila glavnih osumljencev v preiskavi enega od korupcijskih primerov. Poleg tega nameravajo razrešiti državnega tožilca Ivana Turudića, za katerega trdijo, da je bil izbran zato, da bi kot tesno povezan s HDZ preprečil preiskave proti članom največje hrvaške stranke, ki je že bila obsojena za korupcijo v primeru Fimi media. Spremeniti pa želijo še volilni zakon.
To idejo je v začetku podprlo skupno 57 poslancev iz koalicije Reke pravice, levičarsko-zelene platforme Zmoremo! ter regionalnih strank Sever, IDS in Fokus. K sodelovanju so povabili tudi Domovinsko gibanje, stranko Most, kjer je zdaj sicer prišlo do razkola in sta ga zaradi razprtij okoli liste za evropske volitve zapustila dva poslanca, ter Hrvaške suvereniste. Predlagali so, da bi se po letu dni razpustili in bi sledile nove volitve. Toda v Domovinskem gibanju so ponovili že znano, da nočejo v vlado s SDSS niti s stranko Zmoremo!.
SDP noče več Milanovića
V uresničitev scenarija velike protihadezejevske koalicije sicer niso prepričani niti vsi poslanci, ki jo podpirajo. Posebej je zanimiv molk tistega, ki je blok proti HDZ zagovarjal in se bombastično ponudil za njegovega mandatarja, predsednika države Zorana Milanovića. Temu je ustavno sodišče prejšnji teden prepovedalo biti premier ali mandatar, včerajšnje izjave vodje stranke SDP Peđe Grbina pa kažejo, da so se mu v tej vlogi odrekli tudi »njegovi« socialdemokrati, in to zato, ker v vlado, v kateri bi bil premier, noče kar nekaj strank.
