Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
8. 5. 2024,
21.57

Osveženo pred

1 teden, 4 dni

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,63

Natisni članek

praznovanje dan Evrope Evropa

Sreda, 8. 5. 2024, 21.57

1 teden, 4 dni

Dan Evrope v znamenju praznovanja 20-letnice članstva Slovenije v EU

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,63
Ženska z zastavo EU. | V povezavi je bilo na začetku šest držav (Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska in Zahodna Nemčija), nato se je večkrat širila, v okviru največje širitve 1. maja 2004 je vanjo s še devetimi državami vstopila Slovenija.  | Foto Shutterstock

V povezavi je bilo na začetku šest držav (Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska in Zahodna Nemčija), nato se je večkrat širila, v okviru največje širitve 1. maja 2004 je vanjo s še devetimi državami vstopila Slovenija.

Foto: Shutterstock

Evropa 9. maja v spomin na začetek procesa evropske integracije praznuje svoj dan. Na ta dan leta 1950 je namreč tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman predstavil deklaracijo s predlogom za vzpostavitev nadnacionalnega gospodarskega sodelovanja v Evropi. V Sloveniji bo osrednja proslava na novogoriškem Trgu Evrope, kjer sta pred 20 leti sekunde do vstopa Slovenije v EU odštevala tedanja premierja Slovenije in Italije. Ob robu praznovanja obletnice je medtem v celotni Evropski uniji, predvsem pa na njenem vzhodu, kjer se krepi strah pred rusko agresijo, vse bolj v ospredju vprašanje varnosti.

Vojska. Vojaška proizvodnja.
Novice "Ruska proizvodnja orožja in streliva je šla v nebo, Evropa pa caplja v ozadju"

Schumanove zamisli so pred več kot 70 leti sprožile proces evropske integracije in leto pozneje je bila oblikovana Evropska skupnost za premog in jeklo, iz katere sta pozneje izšli Evropska gospodarska skupnost in EU.

Nekaj let po koncu druge svetovne vojne je bil cilj povezati evropske države in okrepiti njihovo gospodarsko sodelovanje, da na stari celini nikoli več ne bi bilo vojne. Skozi desetletja se je sodelovanje z gospodarskega razširilo na druga področja, leta 1993 je z maastrichtsko pogodbo povezava dobila ime Evropska unija, vzpostavljen je bil notranji trg s prostim pretokom oseb, blaga, storitev in denarja.

Leta 1995 je bil sklenjen schengenski sporazum o odpravi nadzora na notranjih mejah med članicami, leta 2002 je bila uvedena skupna evropska valuta evro.

Ob 74-letnici je spet v ospredju vprašanje varnosti

V povezavi je bilo na začetku šest držav (Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska in Zahodna Nemčija), nato se je večkrat širila, v okviru največje širitve 1. maja 2004 je vanjo s še devetimi državami vstopila Slovenija. Zadnja, ki se je pridružila Uniji, je bila leta 2013 Hrvaška, leta 2020 pa je iz nje izstopila Velika Britanija, kar je bil do zdaj edini izstop iz povezave. Ta ima zdaj 27 članic.

Brexit ni bil edina krizna situacija, s katero se je v zadnjem času soočila EU. Nekaj let po veliki širitvi leta 2004 je izbruhnila finančna kriza, leta 2015 je sledila migracijska, povezava se je nato spopadla še s pandemijo covid-19 in nazadnje s posledicami ruske agresije nad Ukrajino.

Ob 74-letnici je tako spet v ospredju vprašanje varnosti, v več državah, zlasti na vzhodu, se krepi strah pred rusko agresijo, v Bruslju pa pozivajo h krepitvi sodelovanja na obrambnem področju in omenjajo možnost, da bi imela Evropska komisija v prihodnje komisarja za to področje.

Zaradi velikega števila članic in v luči nadaljnjih širitev – poleg držav Zahodnega Balkana in Turčije so kandidatke še Ukrajina, Gruzija in Moldavija – se v EU kaže potreba po novi reformi, zlasti bi bilo nujno poenostaviti proces odločanja v okviru Sveta EU oziroma odpraviti odločanje s soglasjem.

EU zastava
Novice Dvajset let od vključitve Slovenije v EU

Ob dnevu Evrope osrednja slovesnost ob obletnici vstopa Slovenije

Ob dnevu Evrope običajno potekajo številni dogodki, na katerih se lahko državljani seznanijo z delovanjem Unije in prednostmi, ki jih prinaša članstvo. Letos pa praznovanje poteka hkrati z obeleževanjem 20-letnice velike širitve.

V Sloveniji bo osrednja proslava ob obletnici 9. maja zvečer na novogoriškem Trgu Evrope, kjer sta pred 20 leti sekunde do vstopa Slovenije v EU odštevala tedanji premier Anton Rop in tedanji predsednik Evropske komisije Romano Prodi. Letos bosta slavnostna govornika na proslavi premier Robert Golob in evropski komisar Janez Lenarčič. Med številnimi nastopajočimi bosta tudi Vlado Kreslin in pianist svetovnega slovesa Alexander Gadjiev.

Dogajanje v Novi Gorici bo sicer potekalo ves dan, med drugim bo zunanja ministrica Tanja Fajon gostila pogovor z nekdanjimi evroposlanci – Borutom Pahorjem, Jelkom Kacinom in Romano Jordan – ter nekdanjim in zdajšnjim komisarjem Janezom Potočnikom in Janezom Lenarčičem.

Številni dogodki bodo tudi drugod po Sloveniji, med drugim na Kongresnem trgu v Ljubljani.

Na dan Evrope se uradno začenja kampanja za evropske volitve

Letošnji dan Evrope  bo tudi v znamenju prihajajočih volitev v Evropski parlament. V Sloveniji se prav 9. maja začenja uradna kampanja pred volitvami, ki bodo 9. junija.

Evropski parlament je edina neposredno voljena institucija EU, katerega vloga in moč sta se skozi desetletja močno okrepili. V novi sestavi bo imela Slovenija devet evropskih poslancev, enega več kot do zdaj.

Čeprav so Slovenci leta 2003 z več kot 90 odstotki na referendumu glasovali za vstop v EU in tudi danes podpora članstvu ostaja med najvišjimi v povezavi, je udeležba na evropskih volitvah v Sloveniji med najnižjimi. Na zadnjih volitvah leta 2019 je bila nekaj manj kot 29-odstotna.

Ne spreglejte