Živilci

U & V: lažje zadihali po selitvi v industrijsko cono Branik

Proizvajalca sadnih namazov in sadnih sirupov ohranjata tržni delež zaradi pristnih okusov kakovostnih sestavin, svojo inovativnost bosta preizkusila tudi na področju prigrizkov.
15.04.2024 21:54
Dopolnjeno: 15.04.2024 22:03
Čas branja: 4 min

»Tukaj so razmere za delo veliko boljše kot doma,« nasmejano pove Valentina Kavčič, ko vstopim v 300 kvadratnih metrov velike svetle proizvodne prostore podjetja V & U v industrijski coni Branik. Predelovalca sadja iz Dornberka sta jih pred dvema letoma temeljito preuredila in usposobila za proizvodnjo sadnih namazov in sirupov. Njun napredek zdaj preverjamo tudi v okviru natečaja Odlično živilsko podjetje.

V krajevni skupnosti Branik je več kot 120 samostojnih podjetnikov in gospodarskih družb. Nekateri so, tako kot sta to storila Uroš in Valentina Kavčič, s svojo proizvodnjo vdihnili novo življenje propadajočim prostorom nekdanjega Mebla.

Čeprav je večina aktivnega prebivalstva zaposlena zunaj kmetijstva, je Branik, ki je sicer del novogoriške občine, poznan prav po dobrih vinogradnikih, sadjarjih in vinarjih, ki dopolnjujejo bogato ponudbo Vipavske doline.

In korenine U & V segajo prav v sadjarstvo, s katerim se je v Dornberku v spodnji Vipavski dolini ukvarjala njihova družinska kmetija, ki ji domačini pravijo JPK oziroma »pr' Jpkovih«.

Kmetija je do leta 2010 dobavljala sadje Fructalu, negotovosti pri pridelavi pa so jih peljale v drugo smer – v predelavo sadja. Rejo živali in vinogradništvo so opustili, nasad breskev obogatili s češnjami, figami in oljčnikom.

Ohranjajo avtentičnost okusov

Njihove nagrajene marmelade in v letu 2018 tudi marmela – svežemu mleku so dodajali različno sadje – so Uroša in Valentino spodbudile, da sta istega leta stopila na samostojno podjetniško pot. Tako je njuno podjetje lani ustvarilo skoraj 330 tisoč evrov prihodkov, kar je polovico več kot v letu 2020, za letos pa načrtujeta skoraj 20-odsotno rast prihodkov in 50-odstotno rast dobička, ki naj bi znašal 35 tisočakov.

Njunemu podjetju, ki je specializirano za sadne namaze z velikim sadnim deležem, ter sadne sirupe, uspeva ustvarjati dodano vrednost v višini 52 tisoč evrov na zaposlenega, kar je nekoliko nad povprečjem v živilski industriji (znaša 48 tisoč tisoč evrov). Svojo konkurenčno prednost gradita na avtentičnosti okusov namazov.

»Na deklaracijo lahko napišeš, da je sadni delež v marmeladi stoodstoten, pa je v namazu dejansko polovica sadja, preostalo pa so sadni koncentrati. Mi damo v sadne namaze toliko sadja, kot je napisano na deklaraciji. Sadja ne nadomeščamo z drugimi sadnimi dodatki. Zato je okus naših namazov drugačen, bolj pristen,« opisuje Uroš Kavčič, direktor podjetja, ki sicer še vedno zaposluje samo njega in Valentino, letos naj bi zaposlila še eno osebo.

S surovino za zdaj brez težav

»Osnovna surovina mora biti zares dobra. Zato surovine niso najbolj poceni, a so najpomembnejše za končni produkt. Kupci, ki nas poznajo, nam zaupajo in nas kupujejo tudi zaradi tega.« Dodaten pospešek njuni dejavnosti je dalo leto 2020, ko sta si s sadnimi namazi mr. in ms. Jam na Startaj Slovenija prislužila naziv hit produkt 2020. Namaza imata 90-odstotni delež sadja, rafinirani sladkor pa so nadomestili z datljevo pasto.

Ker je priprava vseh zalog iz svežega sadja skoraj nemogoča, prek posrednikov kupujeta zamrznjeno sadje ter sadne kaše uvažata neposredno iz tujine.

V povprečju na leto predelajo po osem ton vsake vrste sadja. »Imamo ustaljene dobaviteljske poti in navkljub nestabilnim vremenskim razmeram nimamo težav z dobavo surovin,« pojasnjuje direktor U & V. Ob tem poudarja, da pri surovinah res skrbijo za kakovost.

Oskrbujejo vse do Ljubljane

Namaze prodajajo v trgovinah, ponujajo pa jih tudi javnim zavodom, kot so vrtci in šole. Namaze dostavljajo vse do Ljubljane, veliko transportnih poti opravijo tudi prek pošte in DPD. Lani so del dobave prepustili distributerju, ki bo poskrbel tudi za trženje njihovih izdelkov.

»Novembra lani smo z biosadnimi namazi prišli na Mercatorjeve trgovske police, na Sparovih policah pa smo s svojimi izdelki že od začetka dejavnosti. Biosadni namazi za zdaj pomenijo 10-odstotni tržni delež, s sirupi pa ustvarjamo 20-odstotni tržni delež,« pojasnjuje Kavčič.

V drugi polovici koronskega obdobja in po koroni se je tudi njuno podjetje znašlo v težavah zaradi pomanjkanja steklene in kartonaste embalaže. Zadnjo so zamenjali s plastično folijo in to so trgovci zelo dobro sprejeli. Ne le, da je transparentna, lažja in cenejša, je tudi bolj primerna za pakiranje na primer novih izdelkov, ki morajo zato biti v novi, torej drugačni embalaži. »V tem primeru nam ni treba naročati novih kartonastih škatel.«

Polnijo tudi za druge večje kupce pod njihovo blagovno znamko, na primer figov namaz, katerega priprava poteka v celoti ročno. »Načrtujemo povečanje obsega storitve polnjenja tako za trgovske blagovne znamke kot tudi za manjša podjetja, ki nimajo lastnih proizvodnih zmogljivosti,« napoveduje Uroš Kavčič. Polnijo tudi za podjetja, ki potrebujejo posebna poslovna darila.

Načrti za letos

Četudi ima njihova polnilna linija za sadne namaze in sirupe še okoli 30 odstotkov prostih zmogljivosti, sta Valentina in Uroš svojo razvojno usmerjenost in inovativnost že prelila v nove izdelke. O podrobnostih še ne govorita, bosta pa z novimi izdelki, ki jih bodo izdelovali v partnerstvu, stopila v segment prigrizkov. »K temu so nas spodbudili kupci na različnih sejmih in prireditvah, saj so jim bili naši prigrizki všeč. Trenutno s trgovci že potekajo pogajanja.«

»V razvoju imamo tudi posebne sadne namaze, ki bodo tako po okusu kot videzu novost, z njimi bomo poskrbeli za pravo eksplozijo okusov,« napoveduje Kavčič, ki je vesel, da jim je uspelo na razpisu za trajnostno in krožno preobrazbo. V okviru tega projekta načrtujejo nastanek posebne blagovne znamke, izdelki pa naj bi nastajali iz surovin bližnjih lokalnih pridelovalcev, torej samo slovenskih pridelovalcev.

U & V je med podjetji, ki so se odzvala na povabilo ajdovske občine, ki bo v nekaj letih zgradila Expo Vipavske doline. Če bo vse v skladu s časovnico, bodo po letu 2027 proizvodnjo že preselili tja.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Več o temi
Kliknite [+] poleg oznake in se prijavite na obveščanje. S klikom na ime posamezne oznake preverite seznam člankov.
AGROBIZ
Živilci
Od dobavitelja breskev do lastne predelave in marmele
Agrobiznis
NAJ ŽIVILCI
Naj živilciBiserka Povše Tašić Od dobavitelja breskev do lastne predelave in marmele

Od dobavitelja breskev do lastne predelave in marmele

FINANCE
Avto
O zahtevnem slovenskem kupcu, paradoksu športnih terencev in električnih avtov
Avto
AvtoMiloš Milač O zahtevnem slovenskem kupcu, paradoksu športnih terencev in električnih avtov 1

(Intervju) Jaka Kavčič, generalni direktor Emil Frey Avtocentra, o zahtevnosti in navadah slovenskega kupca, spremembah na trgu avtomobilov, cenah, elektriki, športnih terencih in dizelskih motorjih

FINANCE
Kaj podjetja zdaj najbolj potrebujejo? Skladišča
Finance
Simona Toplak Kaj podjetja zdaj najbolj potrebujejo? Skladišča

Poglejte, kateri so še drugi ukrepi, ki jih nemška podjetja uporabljajo za odmašitev dobavnih čepov. Povemo pa vam tudi, koliko nemških podjetij se je odločilo, da bodo tisto, kar manjka, delala sama

FINANCE
Najbogatejši Slovenci
Podjetja kot zaprašeni bankomati
Najbogatejši Slovenci
Najbogatejši SlovenciJure Ugovšek Podjetja kot zaprašeni bankomati
FINANCE
Subvencije
TOP razpisi tega tedna: turizem, podatkovna analitika, inovacije na področju surovin in drugo
Subvencije
SubvencijeTeja Grapulin TOP razpisi tega tedna: turizem, podatkovna analitika, inovacije na področju surovin in drugo

Objavljamo izbor aktualnih razpisov za subvencije in druge oblike spodbud

AGROBIZ
Agro HI-tech
Ameriška FIRA o robotih v kmetijstvu
Agrobiznis
Agro HI-techBiserka Povše Tašić Ameriška FIRA o robotih v kmetijstvu

Znanilci trendov za uvid, kje smo mi

FINANCE
Manager
Pirc Musarjeva ali Logar? Spomnite se na Staneta Kavčiča
Manager
ManagerPeter Frankl Pirc Musarjeva ali Logar? Spomnite se na Staneta Kavčiča 28

Ko bom šel na volitve, bom razmislil, kateri od obeh kandidatov je bolj podoben Stanetu Kavčiču.

FINANCE
Subvencije
Subvencije za naložbe: kako se podjetja spopadajo z negotovostjo glede cen in dobav
Subvencije
SubvencijeTeja Grapulin Subvencije za naložbe: kako se podjetja spopadajo z negotovostjo glede cen in dobav

Prek razpisa je bilo 47 podjetjem iz lesne industrije odobrenih skoraj 26 milijonov evrov za naložbe v povečanje predelave