"Danes je Primorska zgled sožitja in solidarnosti med ljudmi. Nesebična pomoč in sodelovanje temeljita na dialogu, skupnih projektih in zavezi k spoštovanju demokratičnih vrednot, na katerih stoji naša družba," je v poslanici zapisal Golob. Kot je dodal, je ponosen na kulturne in gospodarske uspehe Slovencev v Italiji ter vesel, da njihova vez z matično domovino ostaja trdna.
"Številne čezmejne izmenjave, med njimi Evropska prestolnica kulture Nova Gorica-Gorica v letu 2025, nas utrjujejo v zavezi, da je prihodnost tega območja lahko samo skupna," je še izpostavil. Po njegovih besedah temelji na poznavanju lastne zgodovine in identitete, na sprejemanju drugačnosti ter v sožitju in razumevanju izkušenj iz preteklosti kot opomniku miru in spoštovanja.
Golob je spomnil, da dan vrnitve Primorske k matični domovini ohranja spomin na tragične dogodke na območju današnje zahodne meje v prvi polovici prejšnjega stoletja. "Spominjamo se vedno s ponosom, a obenem polno žalosti nad dogodki, ki so v preteklosti terjali toliko bolečine in sovraštva med narodi," je poudaril ter opomnil, da je bilo brutalno nasilje in trpljenje prebivalstva, ne glede na narodnost, neizmerno.
"Tragične izgube generacij na soških, galicijskih, afriških, balkanskih, ruskih in domačih frontah so še danes del družinskih pripovedi o trpljenju in preživetju na tisočletja narodno mešanem okolju. Tega je vsaka skupnost razumela kot svoj rodni nacionalni teritorij," je še zapisal. Kot je še dodal, je naša preteklost "zgodba o pogumnih odločitvah in težkih preizkušnjah, je opomnik za izborjene pravice ter ljubezni do naše kulture in jezika".
"Ob tem velikem primorskem prazniku bodimo ponosni, da smo Slovenci, da imamo svojo avtonomno državo in neodvisnost. V zgodovini smo veliko smo prestali in zaradi zavednega slovenskega značaja tudi obstali. Bodrimo se in skupaj delujmo za našo svetlejšo prihodnost," je Golob sklenil poslanico.
S poslanico se je oglasila tudi predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Po njenih besedah je Primorska vedno bila in še je "ponosna slovenska dežela, branik Slovenstva ter najbolj zahodni del slovanskega naroda".
"Menim, da mora Slovenija negovati svojo identiteto, saj je vsak posamezni član naše družbe izjemno dragocen. Slovenski jezik in kultura bosta na tem ozemlju za vedno," je zapisala. Kot je dodala, je "naša državljanska kakor tudi politična naloga, da raznolikost pokrajin med drugim ustrezno preslikamo tudi v državni zbor".
Današnji dan, ko Slovenci slavimo dan vrnitve Primorske k matični domovini, je po njenih besedah hkrati tudi praznik demokracije. Prav tako je sedanji politični sistem rezultat različnih zgodovinskih in političnih odločitev.
"Ob tem velikem primorskem prazniku bodimo ponosni, da smo Slovenci, da imamo svojo avtonomno državo in neodvisnost. V zgodovini smo veliko smo prestali in zaradi zavednega slovenskega značaja tudi obstali. Bodrimo se in skupaj delujmo za našo svetlejšo prihodnost," je sklenila.
V Sloveniji 15. septembra obeležujemo praznik vrnitve Primorske k matični domovini. S tem se spominjamo uveljavitve pariške mirovne pogodbe pred 76 leti, s katero se je večina Primorcev pridružila matičnemu narodu.
Praznik vrnitve Primorske k matični domovini je državni praznik od leta 2005, vendar ni dela prost dan. Državna proslava pa je organizirana le vsakih pet let. Letos osrednjo proslavo prireja Združenje borcev za vrednote NOB Nova Gorica. Potekala bo v Opatjem selu v soboto, slavnostni govornik bo bivši predsednik države Milan Kučan.