Ženske na robu sveta

Madžarska fotografinja Esther Horvath portretira znanstvenice, ki se na norveškem otočju Svalbard ukvarjajo s podnebnimi raziskavami.
Fotografija: Bettina Haupt, prejšnja vodja vremenske postaje AWIPEV, prikazuje enega od vremenskih balonov, ki jih spustijo vsak dan opoldne. Foto Esther Horvath.com
Odpri galerijo
Bettina Haupt, prejšnja vodja vremenske postaje AWIPEV, prikazuje enega od vremenskih balonov, ki jih spustijo vsak dan opoldne. Foto Esther Horvath.com

Fotografije Esther Horvath prikazujejo izzive, s katerimi se spopadajo pri minus 30 stopinjah Celzija. Že leta spremlja znanstvene in novinarske odprave na otočje v Arktičnem oceanu, približno na pol poti med Norveško in Severnim polom, s svojimi fotografijami pa želi, piše Jan Petter za revijo Der Spiegel, prebuditi radovednost in vzpostaviti povezavo med ledom in preostalim svetom. »Namen projekta, ki predstavlja življenje, motivacijo in delo vzornic, je navdihniti in opolnomočiti naslednjo generacijo znanstvenic in raziskovalk ter ustvariti prepoznavnost prispevka žensk k raziskovanju in raziskovanju Arktike,« piše fotografinja na svoji spletni strani. Poleg navdihujočih raziskovalk dokumentira tudi dramatične podnebne spremembe. 

Od leta 2015 se Esther posveča polarnim regijam, zlasti Arktičnemu oceanu, dokumentira znanstvene odprave in zgodbe iz zakulisja. Foto Facebook/Esther Horvath
Od leta 2015 se Esther posveča polarnim regijam, zlasti Arktičnemu oceanu, dokumentira znanstvene odprave in zgodbe iz zakulisja. Foto Facebook/Esther Horvath

Okužba s covidom-19 ji je prekrižala načrte in tako je namesto na Svalbardu trenutno v Hamburgu, kjer se je razgovorila o svojem delu. »Največja izziva sta mraz in tema. V mrazu se vse premika počasneje in roke me bolijo. V močnem vetru je osvetlitev izziv in v temi je pogosto težko sploh izostriti fotoaparat,« pripoveduje. S seboj ima lahko le 20 kilogramov prtljage, večji del pa zavzame fotografska oprema. 

Živeti na Svalbardu pomeni sprijazniti se z okolico, z večno temo pozimi in neskončno svetlobo poleti, z nizkimi temperaturami in osamljenostjo. Na otočju je še vedno več severnih medvedov kot ljudi, zato se je treba pred vsako raziskovalno odpravo temeljito pripraviti. Običajno, pravi, so severni medvedi le radovedni, če se kateri preveč približajo postaji, pa izstrelijo opozorilne signalne strele. Najbližje jim je prišla na krovu raziskovalne ladje Polarstern, ko sta medveda prišla pregledat znanstveno opremo, ki so jo raziskovalci postavili na led. Fotografije medvedov, ki jih je posnela, so ji prinesle prvo nagrado World Press Photo.

Preberite še:

Komentarji: