Ampak to seveda že veste. Mogoče pa ne veste veliko o dogodku iz leta 1665, ki bi ga z današnjim izrazoslovjem lahko označili za izjemen marketinški uspeh, ki mu je sledilo odmevno PR-sporočilo. Tistega leta je bil namreč na lovu v okolici Rogaške Slatine hrvaški ban Petar Zrinjski, eden najmogočnejših fevdalcev tedanje Evrope. Ker je imel težave z jetri, so mu kmetje priporočili pitje vode iz tamkajšnjega vrelca – in ban je čudežno ozdravel ter, če govorimo v jeziku sodobnosti, postal nekakšen promotor; poskrbel je za PR in s tem za svetovno slavo mineralne vode iz Rogaške Slatine.
Domačini pravijo, da obiskovalec lahko reče, da je bil v Rogaški Slatini, če za začetek obišče, si ogleda ali izkusi vsaj pet njihovih znamenitosti. V vsakem primeru se je treba za začetek sprehoditi po zdraviliškem parku, kjer si zlahka vsak predstavlja vzdušje sredi 19. stoletja, ko je začela v tedaj mondeno zdravilišče zahajati avstro-ogrska elita. Seveda morate tudi v pivnico, kjer boste lahko popili kozarec zdravilne mineralne vode donat mg neposredno iz izvira, in seveda je nujno, da si ogledate ter obenem začutite veličastnost stekla in kristala v Kristalni dvorani. Le nekaj korakov stran od zdraviliškega jedra boste v sodobnem Aninem dvoru na enem mestu izvedeli vse o Rogaški Slatini, sprehod pa lahko zaključite pri mojstrih steklarstva v Steklarni Rogaška in si ogledate sijaj ročno ustvarjenih kristalnih izdelkov, ki so cenjeni po vsem svetu.
O Rogaški in svetu v Aninem dvoru
V Aninem dvoru so v muzeju izjemne zbirke. Tam je med drugim razstavljen del življenjskega poslanstva in energije Nanija Poljanca, ki je od nekdaj nekaj zbiral. Ko je postavil vse to, kar je zbiral, na kup, se je nabralo za izjemno lepo zbirko vsega o Rogaški Slatini, njenih ljudeh in njeni vodi. Razstavljene so stare steklenice mineralnih vod, najstarejše med njimi so izdelane iz gline, v katerih so dunajski lekarnarji prevažali zdravilno vodo iz Rogaške Slatine na dunajske dvore. Zbirka zajema na primer tudi več kot sto redkih in dragocenih kozarcev, ki so bili izdelani v okoliških glažutah in drugih priznanih delavnicah med letoma 1845 in 1927.
Nabralo se je še ogromno drugega: recimo za razstavni prostor z eno najpopolnejših zbirk o dinastiji Karađorđević, ki je bila svojčas kar redna gostja v Rogaški Slatini. V tretji muzejski sobi pa je zbirka podpisov slavnih oseb Slovenije, Balkana, Evrope in sveta – glede na starost se boste vrnili v čas, ki še živi v vašem spominu in ki so ga sooblikovali ljudje, katerih podpisi so na stenah, športnikov, filmskih igralcev, politikov, umetnikov: Jurija Gagarina, Ivana Cankarja, Leona Štuklja, Zdenka Kalina, Josipa Broza, Dražena Petrovića, Svetozarja Gligorića, Eve Ras, Milene Dravić, Dragana Nikolića, Radka Poliča, Queen, Davida Bowieja ... Na vprašanje, kaj dela zdaj, je odgovor seveda popolnoma jasen: »Zbiram …«
Nani Poljanec alias Aleksander Stanislav Jurkovič zase pravi, da ni umetnik, ampak ljudski ustvarjalec, za katerim je več kot 250 prireditev od domačega kraja prek Ljubljane in Beograda do Dunaja, za katerim je kar nekaj knjig, pa tudi revija, ki jo sam izdaja, bil je pobudnik Ljudskega muzeja v Aninem dvoru, vsem pa je dobro znan po Hribarjevi televizijski oddaji, v kateri je nastopal v vlogi dona Corleoneja. Lani je proslavil 35-letnico delovanja v povsem svojem slogu – z 49 dogodki v enajstih dneh. Nani, ki ima energije dovolj za majhno jedrsko elektrarno, je pred kratkim izdal knjigo o spomenikih Karađorđevićev v Sloveniji med vojnama. Kar nekaj jih je bilo, ostal pa je le še eden. Ta je, seveda, del Nanijeve zbirke. Nani Poljanec je v muzeju vsako nedeljo od 9. do 17. ure. Veste, nekaj je, če si ogledate vse te zbirke, nekaj drugega pa, da poleg tega še uživate v Nanijevi strastni in brezčasni pripovedi ter zgodbah, ki oživijo razstavljene predmete.
