Težave domov se kopičijo

Zaradi kadrovske krize so prazne postelje že v vsakem četrtem domu za starejše, lansko leto pa je negativno poslovalo že več kot štirideset odstotkov domov, opozarja Skupnost socialnih zavodov Slovenije. Pristojne poziva k ukrepanju.

Kranj – Skupnost socialnih zavodov Slovenije opozarja, da se v domovih za starejše kopičijo nerazrešene težave ter da so vladni ukrepi prepočasni in pomanjkljivi. Kot so navedli, ima zaradi pomanjkanja delavcev danes prazne postelje že vsak četrti dom v Sloveniji, zaradi prenizkih cen oskrbe in zdravstvene nege pa je vse bolj ogroženo tudi poslovanje domov. »Številne težave bo poglobil tudi Zakon o dolgotrajni oskrbi, kjer zaradi neustrezne zakonodaje, izključenosti deležnikov in pomanjkanja delavcev obstaja velika nevarnost, da bodo pravice, ki naj bi jih prinesel nov sistem dolgotrajne oskrbe, ostale zgolj mrtva črka na papirju.«

V skupnosti ugotavljajo, da se s pomanjkanjem delavcev danes sooča večina njihovih članov, posamezni domovi pa so zaradi tega morali zapirati oddelke ali omejiti sprejeme na uporabnike, ki so pokretni in ne potrebujejo večjega obsega storitev. Zmanjšanje namestitvenih zmogljivosti je skrajen ukrep, a se mu ni mogoče izogniti, če želijo v domu zaščititi obstoječe zaposlene, stanovalcem pa zagotoviti kakovostno oskrbo in zdravstveno nego, so dodali.

Reševanje kadrovske krize

Skupnost je pristojnim predlagala sprejem različnih ukrepov, ki so bili delno vključeni v predlog Zakona o nujnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe. Ta je bil pripravljen že oktobra lani, a ga vlada še ni potrdila. V skupnosti tudi opozarjajo, da z ukrepi v predlogu ne bo mogoče rešiti kadrovske krize, saj manjkata dva ključna: dvig plač in vzporedno povečanje kadrovskega normativa za izvajanje zdravstvene nege in zdravstvene rehabilitacije. »Za kakovostno in varno izvajanje zdravstvene nege in rehabilitacije izvajalci po oceni stroke potrebujejo dodatnih 3600 zaposlenih.« Poudarili so še, da bi morali imeti zaposleni v tej dejavnosti v izhodišču vsaj 20 odstotkov višjo plačno osnovo v primerjavi s primerljivimi delovnimi mesti v drugih dejavnostih.

Vse več domov v rdečih številkah

Izvajalci so se zaradi dviga stroškov poslovanja in vladnega omejevanja dvigov cen socialnovarstvenih storitev znašli v še težjem finančnem položaju. Če je predlani z izgubo poslovala približno četrtina izvajalcev, jih je bilo lani po zdaj še nepopolnih podatkih skupnosti v rdečih številkah več kot 40 odstotkov. Skupnost tako od vlade zahteva, da zagotovi ustrezne pogoje za vzdržno in nemoteno poslovanje izvajalcev v javni mreži institucionalnega varstva starejših in posebnih skupin odraslih.

Prazne postelje tudi v kranjskem domu

Zaradi pomanjkanja kadra tudi v Domu upokojencev Kranj že od septembra lani nimajo polno zasedenih kapacitet; trenutno imajo prazne štiri postelje. Poleg tega so začasno omejili sprejeme v začasno varstvo. »Potrebujemo medicinske sestre in bolničarje, imamo deset prostih mest,« je pojasnila direktorica Nadja Gantar. In kako skušajo reševati kadrovsko problematiko? »Z objavami preko različnih medijev, preko poznanstev, s predstavitvami na šolah, z motiviranji za delo na področju prostovoljstva. Velik problem je sicer tudi dolgotrajen postopek zaposlovanja tujcev,« je razložila Gantarjeva. Da bi se razmere izboljšale, je po njenem nujno spodbujati šolanje za poklice za delo s starejšimi in omogočiti spodbude, kot so štipendije, omenila je tudi službe za nedoločen čas z možnostjo napredovanj in dvig plač v poklicih, ki nudijo storitve pomoči starejšim. Kranjski dom je lani posloval pozitivno, jih pa po besedah direktorice skrbi, da bo v prihodnjih letih glede na dvig stroškov težko obdržati stabilno poslovanje.

Najboljši kader izšolajo sami

Tudi v Domu upokojencev dr. Franceta Bergelja Jesenice so po podatkih direktorice Karmen Arko lansko leto še zaključili pozitivno. »Težko pa napovemo, kako bo to letos. Zavedamo se negotovosti in nestabilne finančne situacije.« Zasedene imajo vse postelje, bi bili pa veseli še kakšne bolničarke-negovalke in socialne oskrbovalke za pomoč na domu.

Karmen Arko je pojasnila, da kadrovsko problematiko rešujejo sproti z različnimi oblikami uvoza kadra, sodelujejo z zavodom za delovno rehabilitacijo Jelša Jesenice, z uradom za probacijo (družbeno koristno delo), v delo vključujejo tudi študente višjih letnikov fakultete za zdravstvo. Potrebe po kadru objavljajo ne le na zavodu za zaposlovanje, pač pa tudi v socialnih medijih. V veliko pomoč so jim tudi prostovoljci. »Največ in najboljši kader izšolamo sami, s tem da podpiramo karierno pot zaposlenih in jih podpremo s šolnino, če se želijo izobraževati za naše potrebe,« je dodala Arkova. Edino rešitev, da bi se razmere čim prej izboljšale, vidi v sistemskem preoblikovanju financiranja domov, pri čemer bi zdravstveni del storitev s plačami zdravstvenega kadra vred prevzela država, oskrbni del stroškov (hrana in bivanje) pa bi plačevali stanovalci. Meni, da se bodo razmere nekoliko izboljšale tudi, ko bo urejen plačni sistem v javnem sektorju.