Kot se sedaj ve, je bila končna odločitev za napad izdana na tajnem sestanku terorističnih organizacij Hamasa in Hezbolaha 2. oktobra v Bejrutu, v Libanonu. Za potek sestanka in za dogovor o terorističnem napadu na Izrael ob meji z Gazo so vedele vse ključne tajne službe Izraela in ZDA. Ne samo da je jasno, da so Izraelci bili dobro seznanjeni z večletnimi pripravami Hamasa na teroristični napad, Izraelci so vedeli celo za dan, uro in kraj napada. Zaradi tega so potem tem palestinskim teroristom nastavili še glasbeni festival z veliko tujcev, da so jih Hamasovci lahko po mili volji masakrirali, ker so tako Izraelci dosegli, da to ni bil grozljiv zločinski teroristični napad samo na židovske civiliste, ampak je to bil tudi napad na ameriške in evropske civiliste, praktično na ves svet, razen na muslimane. In prav to so Izraelci hoteli doseči z jasno zaroto. Da niso samo Židje tarče palestinskega terorizma, ampak tudi ostali iz Evrope in ZDA.
Izrael je takoj po napadu vpoklical kar vse možne vojaške rezerviste, njih 350.000, in ob 150.000 stalne sestave izraelske vojske to pomeni polmilijonsko vojaško silo, odlično izurjeno, odlično opremljeno, organizirano in vodeno za vojaško operacijo uničenja Hamasa v severnem delu Gaze, na 150 kvadratnih kilometrov, ki so jih Izraelci začrtali kot območje vojne proti Hamasu, kjer se nahaja večina teh teroristov ter njihovo orožje in skladišča. S to vojaško operacijo bodo Izraelci za nekaj desetletij v večji meri izničili palestinsko stalno teroristično in militantno grožnjo iz Gaze in Zahodnega brega. Izraelska vojska je bila pripravljena že v nekaj dneh za kopensko ofenzivo proti severnemu delu Gaze, vendar so Američani in evropske države, od koder so zajeti civilisti, talci v rokah palestinskih teroristov v Gazi, dosegli odlog za napad, da bi poskušali z dogovorom s Palestinci preko posrednikov rešiti svoje državljane.
Temu je bil tudi namenjen obisk ameriškega predsednika v Izraelu in v arabskih državah, a ker so Arabci popolnoma ignorirali Bidna in ga zavrnili pri tej reševalni misiji, je padla odločitev in ameriška zelena luč za kopenski napad na Gazo. Če bi bili Biden in evropski državniki uspešni pri reševanju svojih državljanov kot talcev v rokah teroristov, bi to veliko pomenilo za njihov politični ugled in velik politični kapital za volitve, ki so pred vrati. Prav iz tega razloga v času ameriških in drugih reševalnih misij Izraelci niso na veliko obstreljevali Gaze, še manj pa, da bi izvršili bombni ali raketni napad na bolnišnico v Gazi, kjer je samo na parkirišče oziroma na dvorišče okoli objekta padla okvarjena raketa Islamskega džihada, še ene palestinske teroristične skupine z dosti slabšo organizacijo in s slabo tehnologijo. Nesrečni dogodek z manj kot sto mrtvih civilistov je Hamas uspešno izkoristil za veliko propagando proti Izraelu. Izraelci so se dobro vojaško pripravili na napade iz Libanona in z Zahodnega brega ter Sirije. Največjo nevarnost pa predstavljajo iranske balistične rakete ter droni velikega dosega. Zato je možno, da bodo Izraelci z letalstvom in z raketami napadli iranske cilje, ki predstavljajo grožnjo za Izrael.
In veliki pok je tu. Kako se bo širil v regiji in predvsem s posledicami na Evropo, bomo še doživeli.
Anton Peinkiher, Ljubljana
