V Julijskih Alpah jih skrbijo morebitne prevelike omejitve pri sobodajalstvu

Glede nove zakonodaje na področju kratkoročnega oddajanja stanovanj v turistične namene je še veliko neznank. Sprva je bilo pri spremembi zakona govora o tem, da bi lahko zakon lahko sobodajalcem oddajanje omejil na največ 30 ali 60 dni na leto, kar je sprožilo ostre odzive.

Kot so ta teden po srečanju s predstavniki ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport na Bledu povedali župani zgornje Gorenjske in Posočja, sedaj kaže, da bi bil lahko predlog zakona glede časovne omejitve manj strog in bi lahko omejil oddajanje na največ 120 dni. Prav tako naj bi več pristojnosti pri omejevanju imele lokalne skupnosti.

S časovno omejitvijo oddajanja naj bi predvsem reševali problematiko Ljubljane, kjer primanjkuje stanovanj za dolgoročni najem, saj se številna oddajajo v turistične namene. Hkrati tudi prebivalci nekaterih turističnih središč opozarjajo na nenadzorovano rast turističnih nastanitev in na posledično prevelike obremenitve s strani turizma. Lokalne skupnosti so zato nekaterim zaostritvam zakonodaje naklonjene, strokovnjake s področja turizma pa skrbi njihov negativni učinek na turizem.

Turizem je namreč občutljiva dejavnost, na katero lahko hitro vplivajo zunanji dejavniki, kakršna je bila pandemija covida-19 ali lanska ujma. Hitro se na turizmu poznajo tudi učinki morebitne gospodarske krize. Razpoloženje prebivalcev turističnih destinacij do turističnega razvoja temu primerno niha, od nezadovoljstva zaradi nasičenosti s turizmom do skrbi ob večjem upadu obiska.

Zato so glasni tudi nekateri pozivi k previdnosti pri zaostrovanju zakonodaje. Časovne omejitve za sobodajalce bi lahko negativno vplivale predvsem na turistična območja, ki so od sobodajalstva zelo odvisna. Kot je pojasnil direktor Turizma Bohinj in koordinator Skupnosti Julijske Alpe Klemen Langus, je v strukturi ležišč na območju Julijskih Alp le 13 odstotkov ležišč v hotelskih nastanitvah. Profesionalizacije turizma je na tem območju relativno malo, zato so zasebni sobodajalci zelo pomembni.

Na območju radovljiške občine tako hotelske kapacitete ustvarijo le deset odstotkov vseh nočitev na destinaciji, kar polovico nočitev pa ustvarijo v kampih, kjer je sezonskost še posebej izrazita. Zato so ponudniki apartmajev, sob in penzionov, ki so večinoma registrirani kot sobodajalci, zlasti za podaljševanje turistične sezone izredno pomembni, je povedala direktorica javnega zavoda Turizem in kultura Radovljica Kaja Beton.

Spomnila je, da so si destinacije v Julijskih Alpah in tudi marsikje drugod po državi v strategijah zadale prizadevanje za privabljanje gostov tudi izven glavne poletne turistične sezone. Časovna omejitev delovanja sobodajalcev pa ni skladna s temi prizadevanji. Jasno je, da se bodo vsi sobodajalci odločali imeti odprto zgolj v poletni sezoni, ko dosegajo boljše cene in lažje dobijo goste. "Tako se bo masa turistov še bolj skoncentrirala na obdobja, ki so že sedaj v določenih krajih lahko zelo zasičena," je opozorila.

"Naša želja je, da sezono razširimo. Zato bomo potrebovali infrastrukturo, tudi odprte hotele, apartmaje, zasebne sobe," je pritrdil Langus. Enako je poudaril direktor Turizma Bled Blaž Veber: "S skrajšanjem možnosti oddajanja bi dosegli le, da bi imel vsak odprt čez poletje, ko za to niti nimamo potrebe. Rabimo pa, da so nastanitveni obrati odprti tudi pozimi, ko si želimo več gostov, ki pa jih ni, ker je vse bolj ali manj zaprto."

Kot je pojasnil Veber, je sobodajalstvo neke vrste slovenska folklora, ki je v zadnjih 80 letih pomagala pri dvigu prepoznavnosti turističnih krajev, ne predstavlja pa konkurence hotelirjem, saj njihove namestitve išče povsem druga ciljna skupina. Od sobodajalstva živi veliko lokalnih prebivalcev, prinaša dodaten zaslužek družinam in upokojencem. Številni so tudi vložili sredstva v izgradnjo apartmajev in prenovo objektov za turistične namene.

Moti ga, da pripravljalci nove zakonodaje kot osrednje krivce za trenutne razmere vidijo platforme, kot sta Airbnb ali Booking. "Vendar to je samo orodje, ki ga ljudje uporabljajo, da si olajšajo delo pri rezervaciji. To nima nobene veze s tem, da imamo na Bledu v času poletja ogromno turistov," je prepričan Veber.

Kot je poudaril, pravila igre za sobodajalce že obstajajo. Od nove zakonodaje bi zato pričakoval predvsem ureditev nadzora, ki ga sedaj zaradi prevelike razpršenosti pristojnosti ni. Številni ponudniki nastanitvenih kapacitet ne spoštujejo niti občinskih prostorskih načrtov niti zakonskih predpisov. Tako je denimo na Bledu, kjer prostorski akti dovoljujejo le tri hostle, teh dejansko kar 17. "Treba je na sistemski ravni urediti sankcioniranje kršiteljev," je izpostavil Veber.

"Zakon se bo, upam, ukvarjal tudi z nadzorom. Dejstvo je, da nadzor na tem področju manjka in upam, da bodo z novim zakonom inšpekcijske službe bolje delovale, saj gre velikokrat za izigravanje jasne zakonodaje," je dejal tudi Langus. Kot primer je navedel, da prostorski načrti nekje dovoljujejo le gradnjo stanovanjske hiše, nato pa se ta čez leto dni spremeni v apartmaje. To vpliva na trg nepremičnin, na cenovno politiko in na to, da se domačini dejansko odseljujejo. "Demografija na tem območju je negativna in nekaj je treba narediti," je poudaril Langus.

"Dejstvo je, da turizem raste, posebej v območju Julijskih Alp, da imamo kar veliko število novih apartmajev in privatnih sob ter da je treba to področje urediti, in sicer tako, da bodo tisti, ki investirajo, sledili jasnim vizijam posameznega območja, kar bo dejansko prineslo turizem, dober za lokalno prebivalstvo, goste in naravo," je še izpostavil.