Vitovska kot naftni vrelec

“Vinogradniki s Krasa so heroji, ki znajo kljub številnim ekološkim in geološkim oviram v kozarce ljubiteljev natočiti vrhunsko vino. V kelihu vitovske okušam Kras, njegove prebivalce in kulturo. Ravno zaradi tega je treba to vino zaščititi, pridelovalce pa opremiti s tehnologijami ki bodo omogočile še učinkovitejšo in bolj kakovostno pridelavo.” S temi besedami je italijanski minister za kmetijstvo Stefano Patuanelli nagovoril prisotne na posvetu, ki ga je Društvo vinogradnikov Krasa konec prejšnjega tedna priredilo na Devinskem gradu v okviru prireditve Vitovska in morje, moderiral ga je urednik spletnega portala Intravino Emanuele Giannone.

Simpozij z naslovom Avtohtona vina kot temelj za ponovni zagon in boljšo prihodnost, je imel namen osvetliti vprašanje zaščite vitovske, bele sorte vinske trte, ki uspeva na kraških “paštnih”. Konkretnejših informacij o poteku ali trajanju postopka in možnostih za njegov uspeh minister Stefano Patuanelli, Tržačan iz vrst Gibanja petih zvezd, ni razkril. Ob robu letošnjega posveta so razglasili viteza vitovske, someljeja, tudi nekdanjega italijanskega someljejskega prvaka, Roberta Filipaza.

Zeleno in trajnostno

“Vinogradniška tradicija mora zreti v prihodnost. Ta pa mora biti zelena in trajnostna, zato naj poteka dialog med znanstveniki in vinogradniki. Konzorcij, ki bo v pravilnik zapisal, da se mora vino pridelovati po ekološkem in biodinamičnem postopku, bo zadel v polno,” je bil v prepričljivem nastopu jasen podpredsednik Univerze za gastronomske vede v Pollenzu in soustanovitelj organizacije Slow Food Silvio Barbero.

“Vinogradniška tradicija mora zreti v prihodnost. Ta pa mora biti zelena in trajnostna, zato naj poteka dialog med znanstveniki in vinogradniki.”

Silvio Barbero Slow Food

Ekološka tranzicija in zaščita biotske raznovrstnosti sta po njegovem mnenju ključni področji, na katerih mora temeljiti sodobno kmetijstvo in vinogradništvo, tudi pridelovanje vitovske: “Obstoječi vinogradniški model je treba kritično pretresti. Cilj je nov, zeleni in trajnostni model pridelovanja vin. Izguba vitovske bi pomenila tragično izgubo kamenčka v velikem mozaiku biotske raznovrstnosti,” je še povedal Barbero.

Zaščita zapuščine prednikov

Z njegovimi besedami so se strinjali prav vsi govorci na posvetu, med njimi senatorka iz vrst Demokratske stranke Tatjana Rojc: “Naša naloga je, da zaščitimo zapuščino naših prednikov. Hkrati moramo tistim, ki bodo prišli za nami, prepustiti znanje, ki je ukoreninjeno v sedanjosti, a s pogledom stremi v svetlo prihodnost.« Prisotne je nagovoril tudi deželni svetnik Ssk Igor Gabrovec, ki v prenovi teras nad morjem vidi dvojno prednost: “Z novimi površinami bi bili zadovoljni tako vinarji kot upravitelji železnic. Redno vzdrževanje teras bi preprečevalo zemeljske usade.”

“Zeleni model vinogradništva je ključ za uspešno prihodnost,” je poudaril predsednik društva vinogradnikov Krasa Matej Škerlj in povedal, da je cilj društva zaščita vitovske. V društvu pa se nadejajo, da bi pridelovanje te sorte omejilo na točno določeno območje tržaške pokrajine. V primeru zaščite na deželni ravni namreč obstaja grožnja, da bi to sorto začeli pridelovati tudi na drugih lokacijah, stran od sončnih in vetrovnih kraških teras nad morjem. Vitovska, ki bi jo pridelali v ravnini, bi posledično izgubila lastnosti kraške kraljice vin. Grožnja je konkretna, dokaz zanjo je primer rebule. Kot je povedala vinogradnica Mateja Gravner, tipično briško sorto danes pridelujejo vse do Veneta, daleč stran od gričev na Oslavju, kjer se kakovost rebule najbolje izraža.

“Težaško delo na terasastih območjih je treba primerno ovrednotiti. Liter vitovske enostavno ne sme stati evro in pol. Moramo dobiti ravnovesje med zahtevami globalnega trga in vinogradništvom kot obrtjo,” je dejal Patuanelli in namignil, da se za kmetijstvo in vinogradništvo po pandemiji obetajo boljši časi. Iz evropskega sklada za okrevanje naj bi bilo za ta sektor v Italiji namenjenih nekaj več kot sedem milijard evrov.

Investicije v pridelavo vitovske bi posledično pomenile svetlo prihodnost za ves Kras. “Zidaricheva vitovska Kamen iz leta 2017 je prejela oskarja za najboljše macerirano vino v Italiji. Ta sorta ima moč popeljati ime Krasa in Trsta v svet. To je za nas pravo naftno nahajališče,” je navdušeno pristavil predsednik Lokalne akcijske skupine Kras David Pizziga. Vitovska ima po njegovih besedah velik potencial, ki bi ga bilo vredno zaščititi.

---