Iz Bele hiše odnesel tristo tajnih dokumentov
V preiskavi, ki jo proti Donaldu Trumpu vodi ameriški FBI, nekdanji republikanski predsednik še ni pripravljen priznati poraza. Njegovi odvetniki so na sodišče vložili tožbo proti ameriški vladi, s katero bodo poskušali preprečiti branje tajnih dokumentov, ki so jih agenti zveznega preiskovalnega urada ta mesec zasegli v floridskem Mar-a-Lagu. Kot vztrajajo, so med njimi tudi vsebine, namenjene zgolj Trumpovim očem.
Zaseg večje količine dokumentov, med katerimi naj bi bile po nekaterih poročilih shranjene tudi ameriške jedrske skrivnosti, za nekdanjega predsednika in njegove zaveznike ni nič drugega kot politično motiviran napad. Na to namiguje tudi tožba, vložena na zvezno sodišče na Floridi. V njej je med drugim zapisano, da je »kazenski pregon ščit, ki varuje Američane« in ki se »ne sme uporabljati kot orožje za politične namene«.
Trumpova odvetniška ekipa s tožbo želi prisiliti državo, da imenuje neodvisnega uradnika, ki bo prečesal zasežene dokaze in preveril, ali se med njimi niso znašli tudi dokumenti, nad katerimi lahko prvi obraz republikanske stranke uveljavlja tako imenovane izvršne privilegije.
Te opredeljuje ameriška zakonodaja, ki zagotavlja tajnost določenih korespondenc predsednika in drugih članov izvršne oblasti. Podobne uradnike so sodišča po poročanju Reutersa imenovala tudi pri sodnem pregonu nekdanjih Trumpovih zaveznikov, denimo, Rudyja Giulianija. »Samo nevtralna revizija, ki bi jo opravil posebni uradnik, lahko zaščiti velik javni interes, povezan z ohranjanjem zaupnosti pogovorov, ki potekajo v času predsednikovega opravljanja uradnih dolžnosti,« piše v tožbi, s katero želi Trumpova odvetniška ekipa vsaj začasno ustaviti preiskavo, hkrati pa izsiliti objavo natančnega seznama zaseženih dokumentov.
Apetiti po novih informacijah
O tem, kaj so agenti FBI iskali oziroma našli v Mar-a-Lagu, se je v zadnjih tednih razpisalo več ameriških medijev, med drugim Washington Post, ki je prvi objavil navedbe, da so bile med zaseženim gradivom tudi informacije, povezane z ameriškim jedrskim orožjem. Kakor je ta teden razkril New York Times, je Trump po navedbah ljudi, seznanjenih s preiskavo, iz Bele hiše skupno odnesel okoli 300 zaupnih dokumentov, povezanih s FBI, centralno obveščevalno službo (Cia) in nacionalno varnostno agencijo (NSA). Več kot polovico jih je januarja in junija po večmesečnih pogajanjih predal ameriškemu narodnemu arhivu in ministrstvu za pravosodje, preostale pa naj bi FBI zasegel med preiskavo 8. avgusta.
Preiskava se osredotoča na vprašanje, ali je predsednik s hranjenjem zaupnih dokumentov kršil zakon o vohunjenju. To je bilo razvidno tudi iz preiskovalnega naloga, ki ga je sodišče izdalo za zaseg dokumentov in ga je ministrstvo za pravosodje zaradi velikega zanimanja javnosti objavilo nekaj dni zatem, ko so zvezni agentje vstopili v predsednikovo vilo.
Ministrstvo je, nasprotno, veliko bolj zadržano pri objavljanju vsebine zaprisežene izjave, na podlagi katere je bil izdan nalog, in sicer zaradi bojazni, da bi lahko njeno razkritje ogrozilo celoten postopek proti Trumpu. V četrtek se bo iztekel rok, ki ga je zvezno sodišče v floridskem Palm Beachu na prošnjo ameriških medijev dalo vladi za predložitev redigirane različice izjave. Toda ministrstvo je že pred dnevi opozorilo, da bodo popravki obsežni.
Razkritje izjave v tem primeru najverjetneje ne bo potešilo medijskih pa tudi ne političnih apetitov po novih informacijah v zvezi z odmevno preiskavo nekdanjega predsednika.
