Slovenija je v primerjavi s Hrvaško, Srbijo in Severno Makedonijo najbolje seznanjena z ESG-poročanjem, vendar so še priložnosti za izboljšave, sploh v delu, ki se nanaša na zaposlene in upravljanje, kaže raziskava svetovalnega podjetja Kearney. To je na sklepnem dogodku izbora ESG-prvak Slovenije povedal Mitja Pirc, direktor v družbi Kearney.
Kaj je še mogoče narediti do 6. julija, ko bo Slovenija kot država članica v zakonodajo vpeljala evropsko direktivo o trajnostnem korporativnem poročanju CSRD (Corporate Sustainability Reporting Directive) z novelo zakona ZGD-1M? CSRD bo nadomestil direktivo o nefinančnem poročanju (NFRD) in najprej bodo po njem morali poročati zavezanci, ki delujejo na trgu vrednostnih papirjev.
Cilj EU je, da bi o trajnostnosti poročalo čim več organizacij, zato bodo mala in srednja podjetja morala poročati za večje organizacije, s katerimi sodelujejo v vrednostni verigi, tudi če sicer ne bodo zakonsko zavezana.
Na konferenčnem delu sklepnega dogodka izbora ESG-prvak Slovenije je nekdanja direktorica AJPES in izkušena strokovnjakinja Mojca Kunšek predstavila glavne zahteve direktive CSRD. Z novo direktivo bosta v ospredju razkritje aktivnega odnosa z deležniki in njihova vključenost v matriko dvojne pomembnosti: kako podjetje vpliva navzven na okolje, v katerem deluje, in tudi, kako vidiki trajnostnosti vplivajo na uspešnost in razvoj podjetja navznoter.
»Matrika dvojne pomembnosti nam daje okvir, o čem poročati, tako kvalitativno kot kvantitativno,« je na okrogli mizi o izzivih in priložnostih trajnostnega poročanja razložila direktorica za kakovost, trajnost in korporativno vodenje v skupini SIJ Tadeja Primožič Merkač.
Trajnostno poslovanje kot izhodišče korporativnega upravljanja
Bistvo je, da postaja trajnostno poslovanje z vpeljavo direktive CSRD izhodišče korporativnega upravljanja, s čimer se večata vloga in odgovornost poslovodstva, ki mora poskrbeti, da so preostali zaposleni seznanjeni in aktivno vključeni. Prav tako so pomembni učinkovita priprava z oceno tveganj, vključitev deležnikov, definiranje strategije s postopnimi cilji ter ne nazadnje transparentno delovanje in komuniciranje.
Sogovornica na okrogli mizi, vodja BKS Bank AG, bančne podružnice Jana Benčina Henigman, pa je ob tem povedala: »BKS Bank je že pred skoraj 20 leti svojo celostno strateško organizacijo zgradila na temeljih trajnostnosti in kakovosti, zato imamo danes precej boljši izhodiščni položaj glede trajnostnega poročanja. Na trajnostno poročanje ne gledamo kot na nočno moro, ampak kot priložnost in hkrati metodologijo, kako čim bolj optimalno postavljati strategijo in poslovni model ter tako nagovarjati poslovne priložnosti in hkrati prispevati okolju.«
Poročanje po mednarodnem standardu GRI kot predpriprava na CSRD
Izjemnega pomena je enoten klasifikacijski sistem, ki določa, katere gospodarske aktivnosti in naložbe se štejejo za trajnostne naložbe. Zagotavljati je treba transparentnost in konsistentnost tako finančnih kot nefinančnih informacij v poročilu. Tudi določiti pravila nadzora in revidiranja, vse s ciljem razvijanja strategije zelenega prehoda.
Tadeja Primožič Merkač je povedala, da na tem področju delajo že deset let, zadnje tri pa zelo intenzivno. Pohvalila se je s prejetjem certifikata ResponsibleSteel, ki potrjuje njihovo zavezanost zaposlenim, lokalnim skupnostim in okolju, v katerem delujejo. Do zdaj so v skupini SIJ poročali v skladu z mednarodnim standardom GRI (Global Reporting Iniciative), na CRSD pa bodo prešli brez večje treme ali zadržkov, saj sta oba okvirja zelo sistematična.
Nikolaja Podgoršek Selič, članica uprave in tehnična direktorica v Cinkarni Celje, pa je v debati poudarila, da je bilo »poročanje po GRI osnova, zdaj se s CRSD to še nadgrajuje in najpomembneje je, da prepoznamo pomembne vplive in vse podpremo z dokazi. CRSD zato ni samo nov standard, ampak gre za spremembo v poslovnem modelu podjetja.«
ESG kot glavno merilo za dolgoročni uspeh podjetij
Mitja Pirc je poudaril, da z aktivnim sledenjem strategiji ESG lahko podjetja vplivajo na zvestobo strank, zaposlenih in poslovnih partnerjev ter izboljšujejo svoj konkurenčni položaj. Opozoril je na to, naj se podjetja lotevajo ESG tako, da v tem vidijo priložnost, s tem lahko dosežejo večjo zavezanost zaposlenih, boljše sodelovanje s kupci pa tudi povečanje prihodkov, prihranek pri stroških, motivator zaposlenih in krepitev kulture podjetja, povečuje verodostojnost blagovne znamke.
Vsi govorniki na sklepnem dogodku izbora ESG-prvak Slovenije so opozarjali na top-down vključenost, od uprave do srednjih vodstvenih položajev in vseh zaposlenih. Jana Benčina Henigman je povzela: »Pomembno je, kako sodelujemo, in to je priložnost, da vsak zaposleni in vsak komitent pripomore k temu, da skupaj soustvarjamo boljši svet. To ni tek na kratke proge, to je proces, sprememba v načinu razmišljanja in predvsem delovanja.«
