V karibskem delu Kolumbije je bil na otoku Baru blizu letovišča Cartagena v torek ubit 45-letni paragvajski tožilec Marcelo Pecci, ki je z ženo preživljal medene tedne. Tako kot se prepogosto dogaja v Kolumbiji, je šlo za zločinsko eksekucijo zaradi političnih ali ekonomskih koristi kriminalnih združb ali zaradi oviranja proizvodnje in tihotapljenja drog. Lokalni mediji poročajo, da sta se na plažo pred hotelom na vodnem skuterju pripeljala neznanca, eden se je približal tožilcu in vanj trikrat ustrelil, zatem sta se odpeljala. Pecci je bil na mestu mrtev, medtem ko njegova žena Claudia Aguilera, paragvajska novinarka, ni utrpela poškodb. V preiskavi z domačimi organi sodelujejo tudi ameriški.
Pecci je bil v Paragvaju tožilec, specializiran za področje organiziranega kriminala, v javnosti pa je veljal za poštenega tožilca, kar je dokaj neobičajno za državo, kjer je sodstvo prežeto s korupcijo. Ukvarjal se je z več zloglasnimi primeri trgovine z mamili in pranjem denarja ter terorizma. V regiji je Paragvaj največji proizvajalec marihuane. Lokalne kriminalne združbe obvladujejo glavni koridor za kokain iz Bolivije in drugih držav v regiji čez Afriko v azijske, avstralske in evropske trge. Med delujočimi kriminalnimi združbami v Paragvaju so brazilske, srbske, ruske in mehiške mafije. Po ocenah poznavalcev so v tej državi vezi med trgovino z mamili in politiko zelo tesne. Analitiki sklepajo, da je Pecci škodoval koristim organiziranega kriminala in je bila Kolumbija pravi kraj, da so se ga znebili.
Mafijska karantena za ljudstvo
Kolumbija je največja proizvajalka in izvoznica kokaina na svetu. Kriminal je v državi razširjen do škandaloznih razsežnosti, prepleten je z državnim aparatom in deloma z ekonomsko in politično elito. Stotine ubojev aktivistov vsako leto je postalo tudi za Zahod že običajno.
Minuli teden je denimo narkokartel Zalivski klan v 11 od 32 kolumbijskih pokrajinah razglasil »oboroženo stavko« oziroma policijsko uro. V znak protesta proti kolumbijski vladi zaradi izročitve njihovega 50-letnega vodje Daira Antonia Usuge, ki je znan kot Otoniel, ameriškemu pravosodju v začetku maja je klan zaprl javno življenje oziroma prepovedal vse aktivnosti prebivalstva, vključno s šolami, trgovinami in obrati ter prosto gibanje ljudi. Po podatkih posebnega kolumbijskega sodišča za mir so kriminalci v tem času ubili v 90 občinah 26 ljudi, ki so kršili njihov ukaz. Požgali in uničili so okoli 180 vozil. Konec tedna se je vlada odzvala z napotitvijo 52.000 pripadnikov policije in vojske.
Ta paravojaška skupina naj bi imela 2000 pripadnikov. Gre za največjega proizvajalca kokaina na svetu, ki deluje pretežno na severu ob meji s Panamo. Nadzira od 30 do 60 odstotkov kokaina, proizvedenega v Kolumbiji, in trgovanje z njim. Ob aretaciji Otoniela oktobra lani ga je kolumbijski predsednik Ivan Duque primerjal z zloglasnim kolumbijskim kriminalnim šefom Pablom Escobarjem (1949–1993).
V Kolumbiji se neredko dogaja, da kriminalne skupine v kaki regiji razglasijo »oboroženo stavko«, a imajo bolj redko tako širok učinek kot ta zdaj. Z njo je Zalivski klan hotel pokazati svojo moč in da je v njegovih rokah skoraj četrtina države. Morebitna povezava med umorom paragvajskega tožilca in »oboroženo stavko« še ni ugotovljena. Dejstvo pa je, da so kriminalne združbe iz obeh držav tesneje medsebojno povezane kot njihove vlade.