Bil je namreč voznik tovornjaka in nihče ni poznal nobene ženske, ki bi obračala volan te vrste prevoznega sredstva. Ampak kmalu je hčerko podprl. Njen delovni dan se začne zelo zgodaj. Potem ko se naliči, uredi pričesko in nadišavi, naloži v tovornjak sadje in zelenjavo, ki ju mora prepeljati iz Izmirja, kjer je doma, do Carigrada in naprej. V Carigradu, na trgih Kadikoy in Bayrampasa, raztovori del prepeljanega blaga, noč pa preživi v tovornjaku na bencinski črpalki. Zgodaj zjutraj se odpravi proti naslednjemu cilju, med vožnjo pa posluša glasbo iz 90. let in uživa. Seveda ni bilo vedno tako preprosto in lepo, konec koncev je ena redkih, če ne edina voznica tovornjaka v Turčiji. Velikokrat je od prijateljev in sodelavcev slišala besede: »Ne moreš, kako boš sama, ostani doma, kaj delaš, kuhaj, pazi na moža.« A Leyla je takoj dodala, da je bilo veliko tudi takih, ki so jo podpirali. Ob tem je poudarila, da žensk ne bi smelo biti strah boriti se za delo, ki ga imajo rade, in zaslužiti denar. »Delati je treba, šele potem se bomo lahko postavile na lastne noge.«
Turkinja razbija predsodke
Petintridesetletna Turkinja Leyla Elaldi, ki živi v turškem mestu Adani, je več let delala na tržnici, pa kot računovodkinja, nato administrativna pomočnica, bila je celo pomočnica pravnice. Potem pa se je odločila. Od nekdaj namreč obožuje potovanja in od nekdaj je rada v vlogi voznice. Zato je nekega večera rekla očetu, da bi rada šla po njegovih stopinjah. Oče je seveda najprej prebledel, saj je opravljal poklic, ki v Turčiji velja za izrazito moškega.
Leyla Elaldi je ena redkih, če ne edina voznica tovornjaka v Turčiji.
