– Prvih petnajst minut oddaje je bilo govora in razpravljanja o novem luksuznem avtomobilu ministra Bojana Kumra. In, glej ga zlomka – le dan zatem, 10. 11. 2023, je Reporter objavil, da si je kočevski župan Vladimir Prebilič, ki je v omenjeni Tarči pametoval o razsipnosti ministra, omislil novo drago službeno vozilo za 65 tisoč evrov. Če Erika Žnidaršič o tem ni nič vedela (?), je najmanj etično, da bi o tem spregovorila v eni od naslednjih Tarč.
– Naslednjih dvajset minut je bilo namenjenih dogajanju v vladi in koaliciji, Golobovih obljubah in njegovem »totalitarnem« načinu vladanja ter o tem, kako je Golob »obrnil ploščo«.
– Dobrih enajst minut so nato razpravljali o aferi Dars (NSi) in obvodnem financiranju stranke SDS z oglasi v njihovih medijih. Samo enajst minut (!), kar je v primerjavi z neko luksuzno limuzino ministra Kumra nepojmljivo zmanjševanje problema, saj gre pri obeh aferah za vprašanje nedopustnega ravnanja politike ter mnogo, mnogo večje denarje. S tem, da je Erika Žnidaršič vse skupaj ublažila še s problematiko, kako in zakaj je medije financiral tudi Gen-I.
– Zadnjih deset minut sta bila na »tapeti« spet Golob in njegova vlada – kdo jo dejansko vodi, o razprtijah in njenih problemih, kadrovskih spremembah, kdo išče novega predsednika vlade, o predčasnih volitvah …
Če je ena osnovnih nalog medijev nadzorovati in gledati pod prste vladi in njenemu delu, je njihova dolžnost tudi razkrivanje spornega delovanja opozicije. V nekaterih medijih, kot so Dnevnik, Mladina, Delo, Večer, Pop TV, Kanal A itd, je to stalna praksa, medtem ko je oddaja Tarča, vsaj po mojem in še marsikaterem drugem mnenju, premalo »uravnotežena«. Po hitrem pregledu vsebine oddaj Tarča, od začetka Golobove vlade 1. 6. 2022 do danes, ne bi namreč našli nobene, ki se je celotno oddajo ukvarjala z opozicijo, še posebej ne s stranko SDS in Janezom Janšo.
Na primer: medtem ko je Erika Žnidaršič s svojo ekipo sodelavcev celotno Tarčo (69 minut), dne 23. 2. 2023, posvetila domnevnim poslom Gen-I in Goloba na Balkanu, je za afero Dars in obvodno financiranje stranke SDS v zadnji Tarči skupaj porabila dobrih enajst minut, samo aferi Dars in NSi pa namenila 16 minut še v prejšnji oddaji. Da ne govorimo o razvpiti aferi »slovenski Watergate«, to je o domnevno nezakonitem množičnem vpogledovanju v več kot 200 transakcijskih računov za Janšo motečih posameznikov in podjetij v času njegove zadnje vlade, kar je za Eriko Žnidaršič in oddajo Tarča, v primerjavi z ostalimi mediji, očitno nepomembna zadeva. Po mnenju velike večine kompetentne javnosti pa je to ena največjih afer v samostojni Sloveniji, katere akter je še enkrat več Janez Janša, tako kot so bile pred tem na primer trgovanje z orožjem, afera Depala vas, prodaja Mercatorja, Sova, ponarejanje dokumentov, afera Patria, financiranje stranke SDS …
Nisem med tistimi, ki bi Tarčo ukinili, še posebej ne z izgovorom varčevanja na RTV Slovenija. Takšne oddaje so pri nas nujno potrebne, a bi se Erika Žnidaršič in njeni sodelavci morali zavedati predvsem svoje zaobljube, da je Tarča tudi »načelna in brez izjem«. Ob vsem tem bi bila zanimiva tudi analiza, kako so v Tarči za časa zadnje Janševe vlade (13. 3. 2020–1. 6. 2022) obravnavali Janeza Janšo osebno in kako so na drugi strani v času sedanje vlade obravnavali Roberta Goloba osebno. Mislim, da bi bil rezultat takšne analize več kot jasen.
Andrej Šušterič, Proseniško
