Ljudje ob Kolpi: Marko Župančič

24.4.2024 | 11:00

Družina Župančič

Družina Župančič

Marko Župančič

Marko Župančič

Spomenik na Gričku

Spomenik na Gričku

Ljudje ob Kolpi: Marko Župančič

Marko Župančič, arhitekt
Rojen 1. septembra 1914, umrl 24. aprila 2007

Prvorojenec velikega poeta Otona Župančiča in Marije Kessler je bil še kot otrok pesnikov navdih pri ustvarjanju zbirke Ciciban. Prav v času odraščanja svojih otrok se je Oton Župančič posvetil otroški literaturi.

Po maturi na klasični gimnaziji leta 1933 v Ljubljani se je Marko vpisal na študij arhitekture na Tehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 1938 je diplomiral pri profesorju Jožetu Plečniku z diplomsko nalogo Filharmonija na Dvornem trgu v Ljubljani. Dobil je štipendijo francoske vlade in odšel na izpopolnjevanje v Pariz k Le Corbusierju in Jeanneretu.

Med vojno ne dobi dela kot arhitekt, ukvarja pa se z opremo očetovih izdaj prevodov Puškina in Shakespeara. Italijani so ga internirali v taborišče Gonars, a je bil po intervenciji pesnika Luigia Salvinija, pred vojno tudi diplomata v Beogradu in Zagrebu, hitro izpuščen. Po kapitulaciji Italije pa so ga zaprli Nemci. Najprej v Ljubljani, nato pa ga internirajo v Dachau.

Po vojni se je hitro uveljavil kot uspešen arhitekt. Med drugim so po njegovih načrtih zgradili Klub notranje uprave na Prešernovi cesti v Ljubljani. Pozneje je bil ta objekt spremenjen v Klub delegatov, a je bil kljub veliki arhitekturni vrednosti pozneje porušen zaradi dozidave Narodne galerije. Največ je ustvarjal v Trbovljah, ki so bile hitro rastoče rudarsko mesto – poleg Delavskega doma in osnovne šole še Pediatrično bolnišnico, Okroglo hišo, Kocko, Tribune na stadionu Rudarja, več stanovanjskih blokov ... Njegova je tudi zasnova ljubljanskega živalskega vrta, ureditve prostora med železniško postajo in Gradiščem in še veliko drugega. Belokranjcem je zapustil impozanten spomenik 1.250 žrtvam II. svetovne vojne, ki sta ga ustvarila skupaj s kiparjem Jakobom Savinškom na Gričku nad Črnomljem. Bil je tudi zelo dober fotograf. Med nagradami in priznanji, ki jih je prejel, je potrebno izdvojiti 1953. leta podeljen Red zaslug za narod s srebrno zvezdo.

Tako kot tudi ostali člani družine je Marko rad prihajal v Belo krajino, na katero so ga vezali sorodniki, očetovi spomini in številna pesnikova dela.

Pomembne kariere sta imela tudi njegov mlajši brat Andrej Oton Župančič in Jasna Župančič, poročena Kmet, oba zdravnika (tudi v partizanih), Andrej tudi pomemben naravoslovec.

Boris Grabrijan

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava