Na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESPČ) se je obrnilo 25 slovenskih ribičev oziroma podjetij, ki so skupaj vložili 450 pritožb, hrvaški organi pa so jim v tem času naložili kar za približno tri milijone evrov kazni. 

To ni mejna sodna bitka med Slovenijo in južno sosedo. Gre za evropski postopek ribičev proti hrvaški državi – po tem, ko so ti izčrpali vse pravne možnosti na Hrvaškem.

ESPČ je v obravnavo vzelo tri vzorčne primere, ti bodo veljali tudi za ostale ribiče. Zastopa jih odvetnica Maja Menard, Slovenija pa v postopku le posreduje z intervencijo. Sodišče presoja, ali Hrvaška krši del konvencije o varstvu človekovih pravic, ki pravi, da ni kazni brez zakona. Sosedje namreč ne priznavajo arbitraže, s katero je bila leta 2017 natančno določena morska meja med državama in tudi nimajo ustreznega zakona o meji na morju, na podlagi katerega bi ribičem izdajali kazni. 

Na mizi so zdaj štirje scenariji. Dva za ribiče slaba razpleta bi bila, da se ESČP bodisi razglasi za nepristojnega in pritožbe zavrže. Ali pa vsebinsko odloči in ugotovi, da kršitev na hrvaški strani ni. Dva ugodna razpleta pa bi bila, če bi sodišče ugotovilo, ali da je pritožba utemeljena, kazni pa torej neupravičene. Oziroma tudi že, če se sodišče razglasi za pristojno, a še ne poda vsebinske odločitve.

V vsakem primeru pa Slovenija vztraja, da je meja med državama z arbitražo določena. Da poteka po treh četrtinah Piranskega zaliva in da se je Slovenija pripravljena pogovarjati le še o implementaciji arbitraže.