NSi bo na vlado čakala do maja
NSi se je zbrala na programski konferenci z naslovom Vsem dostopno javno zdravstvo, ki so jo posvetili prenovi zdravstvenega sistema. V NSi so sicer svoj paket rešitev za vsem dostopno javno zdravstvo, s katerim med drugim predlagajo vključitev vseh razpoložljivih zdravstvenih kapacitet v reševanje krize, predstavili že januarja.
»Če hočemo ohraniti vsem dostopen zdravstveni sistem, ga moramo postaviti na nove temelje,« so že v vabilu na programsko konferenco zapisali v NSi. V stranki verjamejo, da imajo prave odgovore na vprašanja in dileme, ki jih odpira zdravstvena reforma.
Predloge bodo vložili od maja dalje
Zdravstvena reforma je namreč po mnenju NSi nacionalni projekt. Sprejet program konference bo služil kot izhodišče za zakonske predloge, ki jih bodo po napovedih predsednika NSi Mateja Tonina »vložili od maja dalje«. »Seveda pa iskreno upamo, da to ne bo potrebno in da bo vlada vendarle pohitela,« je dejal.
Predsednik NSi je zagotovil, da je zdravstvo preveč pomembna tema, da bi jo prepustili političnim preigravanjem in taktiziranju. »Zato v Novi Sloveniji v začetku letošnjega leta še nismo vlagali predlogov zakonskih sprememb. Ne želimo poslušati, da naši predlogi kakorkoli blokirajo vladne. Vendar v nedogled nismo pripravljeni čakati. Danes napovedujem, da v kolikor do maja letošnjega leta ne bo resnih premikov, bomo v Novi Sloveniji začeli vlagati naše zakonske predloge.«
NSi je svoj paket devetih rešitev za vsem dostopno javno zdravstvo sicer predstavila že januarja. Na današnji konferenci pa ga je predstavil vodja odbora za zdravstvo pri NSi Matjaž Trontelj, ki je dejal, da se rešitve NSi odražajo tudi v predlogih ministrstva za zdravje za zdravstveno reformo. Trontelj se sicer občasno udeležuje sej strateškega sveta vlade za zdravstvo, je razvidno iz zapisnikov sej.
NSi je svoj paket devetih rešitev za vsem dostopno javno zdravstvo sicer predstavila že januarja.
V NSi menijo, da je treba takoj vključiti vse razpoložljive zdravstvene kapacitete pri vseh izvajalcih zdravstvenih dejavnosti – tako javne zavode, koncesionarje kot tudi zasebnike, uvesti posebno statusno obliko samostojnega nosilca zdravstvene dejavnosti, odpraviti monopol Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in da bi morale biti vse zdravstvene storitve, tudi pri zasebnikih in koncesionarjih, plačane iz zavarovanja.
Želijo tudi jasno uvedbo standardov kakovosti in varnosti zdravstvenih storitev ter njihovo plačilo glede na rezultat zdravljenja, tudi nagrajevanje v zaposlenih v zdravstvu, skladno z rezultati dela. Predlagajo preoblikovanje javnih zdravstvenih zavodov, ki naj poslujejo neprofitno, a po načelih gospodarskih družb. Predlagajo tudi povečanje število vpisnih mest na medicinskih fakultetah in drugih visokošolskih zavodih, zmanjšanje administrativnih obremenitev zdravnikov in uvedbo digitalizacije zdravstva. Ključno se jim zdi, da se v središče postavi bolnika in da se naš prostor vpeljejo delujoče zahodnoevropske zdravstvene koncepte.
Zorc je izpostavila pomen spoštovanja pacienta, dobre organizacije in sodelovanja tako med zdravnikom kot pacientom, kot tudi med primarno, sekundarno in terciarno ravnjo. Temu je v imenu pacientov pritrdil tudi Gerbec, ki je dodal še pomen večje stopnje osveščenosti bolnikov in njihovega zdravega načina življenja. »Brez pritiska pacientov se stvari ne bodo spremenile,« je še dodal.
Gerbec je med drugim povedal, da so predlagali, da bi v vse zdravstvene domove ter bolnišnice postavili zdravniškega pomočnika s srednjo izobrazbo, ki bi pacientu, ki dobi napotnico, pomagal in usmeril pacienta naprej. »V Sloveniji nas je 600.000, veliko nas ne zna uporabljati računalnika. Tukaj imamo tudi osebe z demenco, ki nujno potrebujejo pomočnika. V tem trenutku je naš cilj, da se z direktorji 25 slovenskih bolnišnic dogovorimo o vzpostavitvi zdravniškega pomočnika,« je pojasnil Gerbec.
Za Šikovca je najpomembnejši fizični pregled bolnika. »Digitalizacija ne bo odpravila potrebe po osebnem stiku med zdravnikom in pacientom,« je dejal. Rešitve vidi tudi v uvedbi nujnih služb v zdravstvenih domovih, kar bi zmanjšalo pritisk na urgence in večjih pristojnostih diplomiranih medicinskih sester.
Potočnik pa je izpostavil pomen inovacij v zdravstvu in konkurence na trgu zavarovalnic, ob čemer mora biti jasno določen minimalni obseg košarice zdravstvenih storitev. Po njegovem mnenju bi bilo treba odpraviti tudi centralno upravljanje bolnišnic.
