Četrtek, 9. 3. 2023, 22.41
1 leto, 1 mesec
Slaba novica za vse, ki ste imeli covid-19, sploh pa težjo obliko
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
80
Zdaj ne več tako novi koronavirus je za marsikoga že stvar preteklosti, saj se je življenje tako rekoč po vsem svetu vrnilo v stare "predpandemične" tirnice, toda številni se še vedno borijo z dolgoročnimi posledicami, ki jih je pustilo prebolevanje bolezni covid-19.
Srečanje s koronavirusno boleznijo občutno poveča tveganje za razvoj bolezenskih stanj prebavil, kot so zaprtje, bolečine v trebuhu, napihnjenost, kronični refluks, vnetje žolčnika ali čir na želodcu, razkriva nova obširna znanstvena študija, ki je bila ta teden objavljena v publikaciji Nature Communications. Večje možnosti za pojav prebavnih simptomov imajo tisti, ki so doživeli težko obliko bolezni covid-19, a tveganje je prisotno pri vseh prebolevnikih.
Znanstvena študija (povezava), ki jo je vodil klinični epidemiolog Ziyad Al-Aly iz bolnišnice za veterane v ameriškem Saint Louisu, v veliki meri potrjuje to, na kar zdravstvena stroka opozarja že nekaj časa in kar je na lastni koži izkusil že marsikdo: covid-19 ne prizadene zgolj dihal, temveč gre v določenih primerih za sistemsko bolezen, ki lahko pusti dolgoročne posledice (tako imenovani dolgi covid-19).
Gre za eno najobsežnejših tovrstnih študij do zdaj. Avtorji so proučili zdravstvene kartoteke več kot 154 tisoč ljudi, ki so covid-19 preboleli med marcem 2020 in januarjem 2021. Zanimalo jih je, koliko prebolevnikov je v tem obdobju imelo težave s prebavili, ki veljajo za eno od mogočih dolgotrajnih posledic boja z boleznijo covid-19.
Po vsem svetu je bilo do zdaj uradno potrjenih skoraj 700 milijonov okužb s koronavirusom, umrlo pa je 6,8 milijona ljudi. Prave številke so najverjetneje še precej višje.
Analizirali so podatke več kot 11 milijonov različnih oseb
Rezultate so nato primerjali z rezultati analiz zdravstvenih kartotek dveh kontrolnih skupin. Prva je obsegala okrog 5,6 milijona ljudi, ki med marcem 2020 in januarjem 2021 v kartotekah niso imeli zabeleženega podatka, da so preboleli covid-19 (čeprav to ne pomeni, da ga niso).
V drugi kontrolni skupini je bilo 5,8 milijona oseb, avtorje študije pa so zanimali podatki o njihovem zdravju v letu pred pandemijo. Šlo je za ljudi, ki zagotovo niso preboleli koronavirusne bolezni. Namen druge kontrolne skupine je bil izvedeti, ali je bila pogostost pojavljanja prebavnih težav v prvi kontrolni skupini primerljiva z drugo kontrolno skupino, torej z ljudmi, ki uradno niso imeli bolezni covid-19, a so jo brez obiska zdravnika morda preboleli doma.
Rezultati: covid-19 poveča tveganje za razvoj težav s prebavili pri vseh, ki so ga preboleli. A pri nekaterih bolj.
Prebolevniki koronavirusne bolezni so imeli v primerjavi z obema kontrolnima skupinama v letu dni po okužbi občutno več možnosti za razvoj bolezenskih stanj, povezanih s prebavili, so ugotovili avtorji študije.
Prekomerno breme bolezni na tisoč primerov je bilo pri osebah, ki so prebolele covid-19, višje pri tako rekoč celotnem seznamu gastroenteroloških težav, ki so jih med analizo zdravstvenih kartotek zabeležili raziskovalci: driski, bolečinah v trebuhu, zaprtju, bruhanju in napihnjenosti.
Prebolevniki so imeli v primerjavi s kontrolnima skupinama med drugim za kar 62 odstotkov višjo verjetnost za pojav čira na želodcu, za 54 odstotkov višjo verjetnost za razvoj sindroma razdražljivega črevesja ter za 35 odstotkov višjo verjetnost za razvoj refluksne bolezni požiralnika (njen glavni simptom je zgaga).
Pod črto je bilo tveganje za pojav kateregakoli zdravstvenega stanja, povezanega s prebavili, pri osebah, ki so prebolele covid-19, v primerjavi s kontrolnima skupinama v povprečju višje za 37 odstotkov.
Avtorji študije so sicer izpostavili opažanje, da je tveganje za pojav zdravstvenih težav s prebavili višje pri osebah, ki so prebolele težjo obliko bolezni covid-19. Najvišje je bilo pri pacientih, ki so zaradi koronavirusne bolezni pristali v intenzivni negi, sledili so bolniki, ki so bili zgolj hospitalizirani, nato pa posamezniki, ki so covid-19 preboleli brez obiska bolnišnice. Tveganje za razvoj težav s prebavili je bilo sicer prisotno pri vseh prebolevnikih, so opozorili.
Še vedno sicer ostajajo odprta mnoga vprašanja, sklepajo avtorji študije. Še vedno na primer ni jasno, kako virusna okužba, ki jo povzroči SARS-CoV-2, sploh lahko povzroči obolenja prebavil. Med teorijami, ki so trenutno v zraku, so stalna prisotnost virusa v določenih delih telesa, dolgotrajni vplivi boja s covid-19 na črevesno floro ali imunski sistem in kronična vnetja, ki morda ostanejo neopažena.
Velika neznanka še vedno ostajajo tudi dejavniki tveganja za razvoj tako imenovanega dolgega covid-19 in vplivi cepljenja na morebitni dolgi covid-19. Določene študije so namreč pokazale, da cepljenje sicer občutno zmanjša tveganje, da bi se po preboleli koronavirusni bolezni pojavili določeni simptomi dolgega covid-19, kot so težave s srcem (vir), ne odpravi pa ga povsem.
80