Dvajset let kasneje, in to do dneva natančno, bo Ženeva danes prizorišče srečanja ameriškega in ruskega predsednika, kakršnega je leta 2001 gostila Slovenija. Ruski predsednik bo isti, Vladimir Putin, ki je bil na Brdu pri Kranju relativni politični novinec z dobrim letom dni mandata v Kremlju, zdaj pa je eden najbolj prekaljenih politikov na globalni sceni, njegov mandat pa štirinajsti najdaljši na svetu. Na drugi strani bo ameriški predsednik tretji naslednik takratnega Georgea W. Busha. Joe Biden ima le pet mesecev predsedniškega mandata, a velike politične izkušnje, v veliki meri prav zunanjepolitične. Z obeh strani je tako pričakovati suveren dialog o globalnih in dvostranskih temah v obdobju verjetno najbolj problematičnih odnosov med državama v zadnjih tridesetih letih.
Za pripravo prvega srečanja aktualnih predsednikov se je potegovalo nekaj evropskih mest; Ženeva je bila po besedah namestnika ruskega zunanjega ministra Sergeja Rjabkova izbrana, ker je globalna diplomatska prestolnica, pa tudi zaradi simbolike, kot je dejal v pogovoru za agencijo Itar-Tass. V tem mestu sta se leta 1985 prvič srečala predsednika Ronald Reagan in Mihail Gorbačev, leta 1955 pa je v Ženevi potekalo prvo povojno srečanje predsednikov »velike četverice« – ZDA, Sovjetske zveze, Velike Britanije in Francije, ki so v Švici iskali pot za zmanjševanje hladnovojnih napetosti.
Priporočeno delo od doma
Ženeva in Švica sta zato od včeraj priči strogim varnostnim ukrepom. Omejena je uporaba zračnega prostora v državi, v mestnem središču javnost ne sme na obalo jezera ali na samo jezero, v Ženevi so prepovedane demonstracije, podjetjem so svetovali, naj zaposleni po možnosti delajo od doma, je poročal portal javne radiotelevizije swissinfo.ch.
Srečanje bo potekalo v vili La Grange iz 18. stoletja, ki stoji v velikem mestnem parku in kjer so leta 1864 na pobudo ustanovitelja Rdečega križa Henryja Dunanta sprejeli prvo ženevsko konvencijo o ravnanju z ranjenimi in bolnimi vojaki na bojišču.
Biden omilil izjavo o Putinu
Putin bo po napovedih ruske strani v Ženevo pripotoval danes, Biden je včeraj. Je peti ameriški predsednik, s katerim se bo Putin srečal v vlogi ruskega voditelja, nazadnje se je julija 2018 v Helsinkih z Donaldom Trumpom. Vrh, ki poteka na predlog ameriške strani, bo po navedbah predstavnikov Kremlja potekal štiri do pet ur v vsaj dveh formatih – z udeležbo širših delegacij in pogovorov v ozkem krogu, morda pa tudi na štiri oči. Predsednika po koncu ne bosta imela skupne tiskovne konference, česar ni hotela ameriška stran, ampak ločeni. Putinova je predvidena za šesto uro popoldan, ko naj bi bilo vrha torej konec, pri čemer obe strani pravita, da je dolžina odvisna tudi od uspešnosti pogovorov.
Nihče sicer ne pričakuje velikega preboja. Ameriška stran poudarja, da želi ustvariti podlago za stabilne in predvidljive odnose. Kot področja mogočega sodelovanja se omenja nadzor jedrske oborožitve, boj s pandemijo, omejevanje iranskega jedrskega programa in Afganistan po umiku zahodnih sil. V ospredju bodo vseeno teme, kjer imata državi zelo različne poglede. Biden napoveduje, da bo odprl vprašanja Ukrajine, demokracije in človekovih pravic, kibernetičnih napadov in vmešavanja v volitve ter da bo povedal, kje je za ameriško vlado rdeča črta. Moskva omenja vprašanja ameriških sankcij, diplomatskih odnosov med državama po izgonu diplomatov in številne globalne teme od Sirije do Severne Koreje. Biden je v teh dneh sicer omilil svojo marčevsko izjavo, ki je razjezila uradno Moskvo, ko je dejal, da je Putin po njegovem morilec. Zdaj pravi, da je ruski predsednik »bister, nepopustljiv in… dostojen nasprotnik«. ba
