Pojem »oranžna vina« je razmeroma nov in (največkrat) označuje ekstremno naravno pridelana bela vina s podaljšano maceracijo. Oranžna vina – včasih jim rečejo jantarna – so piarovsko močno podprta in tudi članek v Decanterju, ki bo izšel julija, bo gotovo pomagal k njihovi uveljavitvi. Ocene je prispeval Simon J. Woolf, trenutno najbolj ugleden ocenjevalec in promotor omenjenih vin. Za naše bralstvo je lestvica pomembna, ker slovenski vinarji sodijo v sam vrh svetovne oranžne scene. Tudi med tridesetimi, ki jih je izbral somelje, so kar štirje naši proizvajalci, kar se seveda ne zgodi v nobeni drugi vinski kategoriji. Med najboljšimi tridesetimi sta Brica Emeran Reya s svojo rebulo na 29. mestu in Matjaž Četrtič z rebulo Brutus na 18. mestu. Še boljše je šlo Blažičevi briški rebuli, ki je osvojila tretje mesto, in štajerskemu mojstru Zorjanu, ki si s suhim muškatom otonelom deli prvo oziroma drugo mesto. Lestvico smo povzeli, dodali nekaj naših ugotovitev in namesto angleških nanizali naše cene v evrih.
Weingut Heinrich, Graue Freyheit, Avstrija, 95 točk
Vinarja Gernot in Heike Heinrich z Gradiščanskega sta za naravno vino, ki ga pridelujeta v amforah, pomešala beli (50 odstotkov) in sivi pinot (30 odstotkov), ki mu odvisno od letine dodata tudi nekaj chardonnayja (20 odstotkov). In malce presenetljivo, gre za rose vino, ki stane umirjenih 27 evrov. Decanterjev ocenjevalec Simon J. Woolfe je bil navdušen: »Kristalna čistoča in svilena tekstura sta enostavno senzacionalna,« je zapisal ob oceni 95 točk (od 100 možnih). Navdušilo ga je tudi dejstvo, da Gernot ne uporabi za vino niti gramčka žvepla. Avstrijska klet ima sicer na svoji biodinamični domačiji izredno veliko različnih vin in podobno kot tole najbolj pohvaljeno tudi veliko posebnih vin. Našteli smo kar 29 etiket, med njimi pa imena kot golo belo, goli rose, rdeči traminec, modra frankinja rose, rdeče organsko … In še mimogrede: ne gre za kakšno malo kajžico ali žepno proizvodnjo: Gernot in Heike v kraju Gols ob Nežiderskem jezeru upravljata s kar 105 hektarji vinogradov in na leto v sode spravita okoli pol milijona buteljk različnega vina.
Zorjan, Dolium, muškat otonel, Slovenija, 95 točk
Muškat otonel Dolium je vino Božidarja Zorjana, ki obdeluje vinograde nad Slovensko Bistrico. Z ženo Marijo sta to zlato kapljico letnika 2017 starala več kot dve leti v amforah in sodih. Decanter napoveduje, da bomo vino lahko pili kar do leta 2035, na tem mestu pa je treba dodati, da ga v Ljubljani lahko kupite za manj kot 30 evrov, da ima malce presenetljivo navojni zamašek in da je bil Božidar Zorjan, ki vodi biodinamično kmetijo, kjer so v glavni vlogi ovce in trte, preden je postal vinar, kar 30 let policist.
Blažič, rebula selekcija, Slovenija, 94 točk
Goriška brda veljajo za center najbolj prepoznavnih slovenskih vinarjev (Klet Brda, Movia, Marjan Simčič, Edi Simčič, Jakončič, Četrtič…). V zadnjem času jih veliko razvija tudi naravna vina. Oranžna rebula selekcija nosi zastavo Blažičevih vin, zato ocena, ki jo ponuja Decanter, ni veliko presenečenje. Letnik 2015 je tudi trenutno v prodaji in ocenjevalci menijo, da kljub staranju Blažičeva rebula selekcija iz Plešiva ohrani prelepo svežino in živahnost. Pri Decanterju dodajajo, da bo zdržala kar do leta 2030.
Dakishvili, Kisi, Gruzija, 94 točk
Pri družini Dakishvili so v zadnjih desetih letih postali ena najpomembnejših gruzijskih vinskih postojank, čeprav polnijo steklenice zgolj s tremi različnimi vini – ob oranžnem ali jantarnem kisiju sta v steklenicah še rkatsiteli in saperavi. Decanter za vino iz leta 2018 pravi, da gre za tipičen kisi, z vonjem po eksotičnem sadju, mi pa dodajamo, da vino stane kakšnih 25 evrov, da ga hranijo v amforah in sodih ter da Giorgi Dakishvili meni, da je treba zraven jesti kokošjo juho, jetra divjega prašiča ali postrv na žaru.
Herdade do Rocim, Amphora, Portugalska, 94 točk
Gre za cuvee, belo zvrst lokalnih sort (antão vaz, perrum, rabo de ovelha, manteúdo), ki jo šest mesecev družijo s kožicami in na koncu dobijo vino, ki ga je po mnenju Decanterja treba spiti v desetih letih – do leta 2028. Vonji in okusi kosmulje, citrusov in marelice ter svilena tekstura so rezultat naravne operacije v amforah. Amphora 2018 je, kot menijo strokovnjaki, veliko delo vinarke Catarine Vieire, ki v trgovinah po Evropi ne bi smelo preseči 15 evrov za buteljko.
Casreli, Chitistvala, Gruzija, 93 točk
Še ena gruzijska vinska klet, ki se ponaša z res vrhunskim vinom. Tudi tokrat gre za kapljico, gojeno v amforah iz leta 2017, le da je zvrst sestavljena iz kisija in rkatsitelija (samo 11,7 odstotka alkohola). Avtorji pravijo, da gre za eksplozijo citrusov in mediteranskih arom: žajblja, timijana, dimljenega medu, pečenih jabolk… Decanter hvali tudi Casrelijevo organsko kmetijo in meni, da ga boste dobili že za okoli 20 evrov, mi pa dodajamo, da bo letos, če ne drugače, gruzijska vina mogoče poskusiti jeseni na festivalu oranžnih vin v Izoli.
Donkey and Goat, Stone Crusher, ZDA, 93 točk
Roussanne je razmeroma neznana vinska sorta, doma v Rhoni, ki so jo v novem svetu natančno dodelali. Od leta 2007 postaja prava uspešnica vinske kleti Osel in koza v kalifornijskem El Doradu. Letnik 2017, ki ga hvalijo pri Decanterju, je tipično oranžno vino, a sveže in aromatično, z vonji marelic in hrušk. V kleti so prepričani, da ima dolg pookus, v katerem zaznate oranžne cvetove in beli čaj. Ima več kot zmernih 11 odstotkov alkohola. Gre za eno najdražjih vin na seznamu – v kalifornijski kleti stane 35 dolarjev.
Quinta da Costa do Pinhão Branco, Portugalska, 93 točk
Dolina Douro postaja vse pomembnejša vinska pokrajina in k temu po svojih močeh pripomore tudi družina Miguela Moraisa, ki je na osmo mesto lestvice prispevala svoje belo mešano vino v burgundskem slogu. Pravzaprav gre za novost, saj so pri Quinta da Costa do leta 2014 svoje grozdje prodajali, od takrat pa sami poskrbijo za nekaj litrov namiznega vina. In žanjejo velike uspehe. Strokovnjaki so pri letniku 2016 zaznali vonj kamilice in 12 odstotkov alkohola, mi pa smo našli ceno okoli 28 evrov.
Supernatural Wine Co., Green Glow, Nova Zelandija, 93 točk
Vino, ki so ga tri tedne macerirali, ima po mnenju Decanterjevega specialista za oranžna in naravna vina res množico vonjev in okusov. Mango, papaja, jabolko, citrusi… Green Glow je sicer sovinjon, ocenjevali so letnik 2015, ki je zrasel v vinogradih Hawk’s Baya. Mimogrede, v objektu vam ob vinih ponudijo še marsikaj. Ob degustacijah imajo tudi restavracijo, radi organizirajo tudi poroke. Kaj pa cena omenjenega sovinjona, ki ima 13,5 odstotka alkohola? Vino z zamaškom od piva boste v Evropi dobili za dobrih 20 evrov.
Andreas Gsellmann, Neuburger Exempel, Avstrija, 92 točk
Biodinamični vinar z Gradiščanskega je tudi z letnikom 2016, ki je bil v krajih ob Nežiderskem jezeru zelo specifičen, ustvaril veliko vino. Tako menijo strokovnjaki, ki Avstrijo predvsem na področju naravnih vin štejejo za velesilo. Vino, ki v vinotekah sicer stane zmernih 16 evrov, je iz sorte neuburger, in ne neuberger, kot se je narobe zapisalo strokovnjakom Decanterja. Mimogrede, kot mnogi pomembni avstrijski naravni vinarji je tudi Gsellmann iz Golsa in ponuja trgu kar dva ducata naravnih etiket vina.
