Napovedovanje vesoljskega vremena

Primož Kajdič raziskuje delce, ki povzročajo polarni sij in ogrožajo zdravje astronavtov.
Fotografija: Primož Kajdič FOTO: osebni arhiv
Odpri galerijo
Primož Kajdič FOTO: osebni arhiv

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

To je računalnik. Z njim dostopam do podatkov vesoljskih odprav, ki jih pridno beležijo 24 ur na dan, nato pa se znajdejo v podatkovnih bazah vesoljskih agencij. Moje delo je razvozlati, kaj nam ti podatki povejo o dogajanju v Osončju.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Raziskujem pojave, ki spadajo pod vesoljsko vreme. Vzrok zanje sta predvsem sončev veter, plin, ki nenehno odteka s Sonca, in ogromni izbruhi na njem. Oboji lahko povzročijo močne motnje geomagnetnega polja, to so geomagnetne nevihte, ki so v preteklosti že povzročile veliko težav. Tako je na primer leta 1989 celotna kanadska provinca Quebec ostala brez elektrike. Spremljajoči visokoenergijski delci lahko popačijo signal GPS, kar povzroča nevšečnosti v ladijskem in letalskem prometu. Taisti delci povzročajo polarne sije, motijo delovanje satelitov in ogrožajo zdravje astronavtov ter pilotov in potnikov na transpolarnih poletih. Vesoljski fiziki se ukvarjamo s procesi, ki privedejo do opisanih pojavov.

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

Že od začetka pandemije delam od doma. To mi celo ustreza, saj sem ugotovil, da sem pri delu bolj učinkovit. Slaba plat je, da so vse znanstvene konference organizirane prek spleta. Dejanska udeležba na konferenci ima veliko prednosti, saj se lahko popolnoma posvetiš znanosti, poleg tega zlahka in spontano začneš diskusije o novih projektih tudi z ljudmi, ki jih ne poznaš.

image_alt
Takšno je bilo lansko Sonce

Zakaj imate radi znanost?

Ker je znanost vrsta izzivov ali poskusov razvozlati uganke o tem, kako stvari delujejo oziroma kako so nastale. Tako, korak za korakom, vedno bolj razumemo stvarnost, ki nas obdaja.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Človeštvo vse hitreje seli svoje tehnologije v vesolje, a so občutljive na vesoljsko vreme. Vesoljski fiziki si prizadevamo, da bi nekoč lahko pojave, povezane z vesoljskim vremenom, znali z veliko natančnostjo in pravočasno napovedovati, da bi tako lahko tehnološke sisteme pred njimi ustrezno zavarovali.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?

Ne vem, kdaj sem to zagotovo vedel, spomnim pa se, da sem si tega želel že od osnovne šole. Astronomija me je začela zanimati nekje v petem razredu (danes je to šesti razred). Spomnim se, da sem dobil v roke daljnogled in ga usmeril proti zvezdam. Takrat sem se vanje zaljubil.

image_alt
To je Sonce od blizu

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Ukvarjam se s popularizacijo znanosti, predvsem s temami z mojega področja. Pred kratkim sem začel pisati Sončni blog, svoje zapise pa opremljam s kratkimi dokumentarci, ki so na voljo na istoimenskem kanalu na youtubu. Nekoč sem se ukvarjal tudi s soteskanjem in plezanjem, vendar je to po rojstvu hčerke malo zamrlo.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Znanstvenik mora biti predvsem pošten do sebe. Ne sme dovoliti, da mu čustva zameglijo razum, saj to potem pripelje do napačnih zaključkov. Druga lastnost je potrpljenje oziroma vztrajnost. Včasih je treba vložiti ogromno truda in časa, da pri projektu narediš en majhen korak naprej. Nagrada za novo znanstveno odkritje pa ni glamurozna. Zadovoljstvo je torej treba najti v uspešno opravljenem delu.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Verjetno zmogljivi kvantni računalniki in umetna inteligenca. Upam na prelomna znanstvena odkritja pri boju proti različnim boleznim in pa na dokaze za obstoj življenja na drugih planetih.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Ne. Potovanje med Zemljo in Marsom bi bilo najverjetneje dolgočasno, saj bi bilo treba mesece ali celo leta ždeti v zelo majhnem prostoru z omejenim naborom dejavnosti. Velika bi bila verjetnost, da bi kateri od sistemov, potrebnih za življenje, prenehal delovati, kozmični delci pa bi bili skoraj jamstvo, da bi med potovanjem ali po njem zbolel za rakom. Bi pa takoj šel na krajše potovanje do Lune ali za nekaj časa bivat na Mednarodno vesoljsko postajo.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

To je težko napovedati, saj je treba najti varen, čist in zanesljiv vir. Mogoče bo to jedrska fuzija, vendar bo to jasno šele v prihodnosti.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Z Nikolo Teslo. Bil je genij in hkrati čudak, med drugim je trdil, da je komuniciral z vesoljci. Njegova norost bi verjetno bila povod za neverjetno čuden in zanimiv pogovor.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Priporočil bi Kratko zgodovino časa Stephena Hawkinga, televizijsko serijo Cosmos Carla Sagana ter Sončni blog (nasmešek).

Preberite še:

Komentarji: