Četrtek, 9. 5. 2024, 5.54
1 teden, 4 dni
Šendžen – Kitajska silicijeva dolina
Kitajsko velemesto, kjer izginjajo bencinske črpalke #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,27
Šendžen je eno največjih kitajskih mest, ki je središče tamkajšnjih visokotehnoloških in inovacijskih podjetij. Mesto na jugu Kitajske, blizu meje s Hongkongom, želi imeti že letos tisoč zmogljivih hitrih električnih polnilnic in te so v mestu po številu že izpodrinile klasične bencinske črpalke.
Kitajsko mesto Šendžen ima že več hitrih električnih polnilnic kot bencinskih črpalk, so sporočile mestne oblasti. Konec aprila so postavili novih 362, do konca leta pa želijo število hitrih polnilnic (moč nad sto kilovati) povečati do tisoč. Večino so jih oziroma jih bodo postavili na obstoječa polnilna mesta, ki so v industrijskih predelih, parkih in ob avtobusnih postajah.
Električni avtobusi, taksiji in veliki polnilni parki
V mestu so imeli konec lanskega leta registriranih 970 tisoč avtomobilov s priključnim kablom (električna vozila, priključni hibridi). V primerjavi s številom hitrih polnilnic mestne oblasti niso sporočile podatka, koliko bencinskih črpalk še imajo v tem velikem mestu. Lani so prek električnih polnilnic v vozila prenesli 670 milijonov kilovatnih ur električne energije.
Shell je na primer lani blizu mestnega letališča odprl svoj največji polnilni park, v katerem imajo 258 priključkov za hitro polnjenje avtomobilov. V preizkusnem obdobju so uporabniki tam polnili več kot 3300 električnih avtomobilov, solarne celice na nadstreških pa letno ustvarijo 300 tisoč kilovatnih ur elektrike.
Podpredsednik Shella: v Sloveniji še brez polnilnic, v Šendženu že brez črpalk
V mnogih mestih je sicer že danes več električnih polnilnic kot bencinskih črpalk, zato je primerjava števil prej zanimivost kot resna analiza pripravljenosti mesta na zahteve elektromobilnosti. Toda mesto kot je Šendžen pri vlaganjih v infrastrukturo izstopa.
Omenil ga je tudi Istvan Kapitany, izvršni podpredsednik Shella za področje mobilnosti, ko je nedavno obiskal Slovenijo. Shell na naših črpalkah polnilnic sploh nima, v Šendženu pa imajo le polnilnice in nič več bencinskih črpalk.
Mesto je dom družb BYD, Huawei, DJI …
Šendžen je mesto z več kot 17 milijoni prebivalcev in je tretje največje kitajsko mesto. Tamkajšnje pristanišče je četrto največje na svetu za kojtenjerski tovor. Znano je po svoji predanosti podjetništvu ter tudi vlaganjem v elektronske rešitve in alternativne pogonske vire. Šendžen je tudi domače mesto družbe BYD, največjega kitajskega proizvajalca avtomobilov. Enako iz tega mesta izvirata tudi Huawei in DJI.
Že leta 2017 so povsem elektrificirali svoje mestne avtobuse (več kot 16 tisoč avtobusov), leta 2019 pa še vse mestne taksije.
Že pred 43 leti prva testna kitajska ekonomska cona
Mesta se tako ni zastonj prijel vzdevek Kitajska silicijeva dolina, saj je postalo središče kitajske visoke tehnologije in inovacij. Pomagala je bližina Hongkonga, prav tako pa tudi številni priseljenci z vseh delov Kitajske. Večina teh biva v predmestjih.
Mestna populacija je nadpovprečno mlada. Temelji razvoja ležijo tudi v maju leta 1980, ko je ob reformah Denga Šjaopinga Šendžen postal prva kitajska ekonomska cona in začel preizkušati družbeni socializem s primesmi tržnega kapitalizma.
