Z velikim medijskim zanimanjem se je na Dunaju včeraj začel prvi proces proti nekdanjemu »čudežnemu dečku« avstrijske politike, bivšemu kanclerju Sebastianu Kurzu. 37-letni bivši politik, ki sedaj dela za sklad Trumpovega podpornika Petra Thiela - Thiel Capital, na zatožni klopi še ne sedi zaradi afere naročanja prirejenih anket priljubljenosti Ljudske stranke, ki so jih plačevali z davkoplačevalskim denarjem, in zaradi katere je na koncu izgubil položaj šefa vlade.
Kurzu in njegovi nekdanji namestnici na čelu Ljudske stranke Bettini Glatz-Kremsner ter njegovemu nekdanjemu vodji kabineta Bernhardu Bonelliju zdaj sodijo zaradi lažnega pričanja pred parlamentarno preiskovalno komisijo v aferi Ibiza. Če bi bil Kurz spoznan za krivega, mu grozi do tri leta zapora, sodišče pa bi lahko dosodilo tudi milejšo kazen v obliki družbeno koristnih del ali globe, saj nobeden od obtoženih doslej ni bil obsojen.
Kaj je vedel o imenovanju
Kot pričakovano, se je Kurz na sojenju izrekel za nedolžnega, kar je v pisni obliki sodišču sporočil že prej. Podobno sta storila tudi soobtožena. Obtožbe segajo v čas afere Ibiza, ki je pretresla takratno prvo Kurzevo vladno koalicijo Ljudske stranke (ÖVP) in Avstrijske svobodnjaške stranke (FPÖ). Leta 2019 se je namreč v videoposnetke nečednega dogovarjanja o možnostih pridobivanja poslov z domnevno nečakinjo ruskega oligarha ujel vrh svobodnjaške stranke s Hansom Christianom Strachejem na čelu. Ta je v zameno za podkupnine stranki, ki bi bile nakazane na račune drugih organizacij, ponujal pridobitev različnih državnih poslov.
Afera je odnesla Kurzevo vlado, ena od posledic pa je bila ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije, ki je s predstavniki vseh strank preiskovala kupljivost članov črno-turkizne vlade ÖVP-FPÖ. In prav za krivo pričanje pred to preiskovalno komisijo je sedaj napisana obtožnica, zaradi katere bo Kurz vsaj še naslednji teden gulil zatožno klop, morda pa se bo po nastopu vseh dvajsetih prič, ki jih namerava zaslišati tožilstvo, sojenje z izrekom sodbe zavleklo do konca leta ali v začetek prihodnjega.
Kurzu v več kot sto strani dolgi obtožnici očitajo, da je lagal pri opisovanju svoje vloge pri podelitvi vodilnega mesta v državnem holdinškem podjetju ÖBAG, ki ima pomembne lastniške deleže v številnih avstrijskih podjetjih (OMV, Avstrijska pošta, Avstrijski telekom, APK pokojninska blagajna, Kazinoji Avstrija). Generalni sekretar na finančnem ministrstvu Thomas Schmid naj bi si priskrbel mesto vodilnega v ÖBAG, Kurz pa naj bi to vedel že zelo zgodaj in po sumih tožilstva tudi vplival na to, da bo Schmid dejansko postal vodja ÖBAG. Toda parlamentarna preiskovalna komisija med svojo preiskavo ni mogla ugotoviti, ali je Kurz sam posegel v postopek izbiranja novega šefa ÖBAG.
Kronski dokaz so sporočila
Med parlamentarno preiskavo je Kurz poslancem dejal, da je bil zgolj informiran o tem, da je Schmid potencialni kandidat in da je njegovo imenovanje potrdil nadzorni svet. Nekoliko po pričanju Kurza pred preiskovalno komisijo pa so preiskovalci na zaseženem telefonu Schmida odkrili pogovore s Kurzem, v katerih nekdanji kancler generalnemu sekretarju zapiše tudi: »Saj boš tako ali tako vse dobil.« Na to mu je Schmid odgovoril: »Tako sem srečen. Rad imam svojega kanclerja.« To naj bi bil kronski dokaz, da je Kurz na parlamentarni preiskovalni komisiji lagal. Tožilstvo mu bo sedaj moralo v procesu dokazati, da je vplival na člane nadzornega sveta za podporo Schmidu. Nasploh gre pri teh obtožbah za vprašanje, v kolikšni meri je bila črno-turkizna koalicija vplivala na pridobivanje vodilnih funkcij v podjetjih, ki so blizu državi.
Sojenje je pomembno tudi za morebitno nadaljevanje politične kariere Kurza. To je sicer sam po drugem odstopu z mesta kanclerja opisal za končano, saj da se trajno umika iz politike. Toda vedno znova se pojavljajo špekulacije o njegovi vrnitvi, te pa tudi sam podžiga z občasnimi srečanji s politiki, med drugim se je nedavno sestal z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom. x
